Praznik zahvale so poznala že starodavna ljudstva, ki so v znamenje zahvale in prošnje za blagoslov darovala ječmenove snope in enoletna jagnjeta. Z nastopom judovstva oziroma z izhodom judovskega ljudstva iz egiptovske sužnosti je zahvala dobila bogoslužni in odrešenjski pomen. Judje se tega dogodka spominjajo ob šotorskem prazniku.
Praznik zahvale je dan hvaležnosti in zahvaljevanja, vendar ne le za letino in pridelke, ki jih je dala narava, ampak tudi za druge darove, naprimer za spoznanje, svobodo, dobroto, dom, čas, vero. Zahvala zajema vse naše življenje – vse, kar smo in kar imamo. Cerkev z opozarjanjem na pomen zahvale in hvaležnosti Bogu, stvarstvu in ljudem prebuja in krepi osnovno razsežnost medsebojnih odnosov in jim daje novo kakovost. Najvišja oblika zahvale za kristjane je daritev svete maše, kjer se Bogu Očetu zahvaljujemo za vse, kar nam je podarjeno. Sveta maša je prošnja in zahvala obenem, zato je praznovanje zahvalne nedelje povezano z bogoslužnim obredom.
Zahvala bližnjemu pomeni utrjevanje dobrih vezi in graditev občestva. Hvaležnost Bogu pa nas spominja na Darovalca vsega dobrega.

Ob letošnji zahvalni nedelji smo se tudi letos spomnili vseh poročenih, še posebej pa jubilantov, ki letos praznujejo okrogle obletnice. Zakonci in njihovi otroci so obogatili mašno slavje s svojim sodelovanjem, pevski zbor pa z izbranimi pesmimi. Sledilo je še družabno srečanje v župnijski dvorani. Več slik je tukaj.

5

Na žegnanjsko nedeljo, 27. oktobra, je bil po sveti maši ob 10- ih na travniku pred pokopališčem blagoslov traktorjev. Zbralo se je preko 60 različnih traktorjev, od starodobnikov do novejših modelov. Dandanašnji kmet mora običajno obdelati sam večje površine in zato potrebuje primerno mehanizacijo. Pridelki imajo na enoto vsako leto nižjo ceno kot pred leti in je treba v krajšem času narediti več.

Skupaj smo prosili za Božji blagoslov in varstvo pri delu s strojno mehanizacijo.

Sprevod traktorjev skozi Šenčur proti parkirišču pri pokopališču, kjer je bil blagoslov.

Blagoslov traktorjev

Pihalni orkester občine Šenčur

Na praznik apostolov Petra in Pavla, v soboto, 29. junija, smo v Šenčurju obhajali slovesnost biserne maše prelata in kanonika Antona Slabeta. S svojim duhovništvom je močno zaznamoval našo šenčursko župnijo. V duhovnika je bil posvečen točno pred 60 leti, 29. junija 1964. V Šenčurju je svoj duhovniški poklic opravljal do leta 1993. V pridigi je predstavil dobre pa včasih tudi težke strani duhovniškega poklica. Na duhovnikih je velika odgovornost, ko sprejemajo kakšne odločitve. Njegova želja je, “da bi pričeval o Luči”, kar je napisano tudi na spominski podobici.

Slovesnost so poleg narodnih noš obogatili tudi z glasbeno podobo, ki so jo sooblikovali pevci, združeni iz župnijskih zborov, s solistko Francko Šenk. Gostujoči glasbeniki so poskrbeli za inštrumentalno spremljavo. Godalni kvartet so sestavljale Ana Rupar, Laura de Wolff, Maja Zupin in Nuša Planinc; Dominik Rus, Žiga Tori in Simon Šenk so igrali na trobente, na orglah pa jih je spremljal Tine Likovič. Izbor skladb in priredbe za omenjeni inštrumentalni sestav je pripravil Matic Podobnik, ki je glasbenikom tudi dirigiral.

Po koncu pa je zbranim pred cerkvijo zaigral še domači Pihalni orkester občine Šenčur. Poskrbljeno je bilo tudi za dobro hrano in pijačo. 

Slike Francija Brezarja, več slik je tukaj.