Praznik zahvale so poznala že starodavna ljudstva, ki so v znamenje zahvale in prošnje za blagoslov darovala ječmenove snope in enoletna jagnjeta. Z nastopom judovstva oziroma z izhodom judovskega ljudstva iz egiptovske sužnosti je zahvala dobila bogoslužni in odrešenjski pomen. Judje se tega dogodka spominjajo ob šotorskem prazniku.
Praznik zahvale je dan hvaležnosti in zahvaljevanja, vendar ne le za letino in pridelke, ki jih je dala narava, ampak tudi za druge darove, naprimer za spoznanje, svobodo, dobroto, dom, čas, vero. Zahvala zajema vse naše življenje – vse, kar smo in kar imamo. Cerkev z opozarjanjem na pomen zahvale in hvaležnosti Bogu, stvarstvu in ljudem prebuja in krepi osnovno razsežnost medsebojnih odnosov in jim daje novo kakovost. Najvišja oblika zahvale za kristjane je daritev svete maše, kjer se Bogu Očetu zahvaljujemo za vse, kar nam je podarjeno. Sveta maša je prošnja in zahvala obenem, zato je praznovanje zahvalne nedelje povezano z bogoslužnim obredom.
Zahvala bližnjemu pomeni utrjevanje dobrih vezi in graditev občestva. Hvaležnost Bogu pa nas spominja na Darovalca vsega dobrega.
Ob letošnji zahvalni nedelji smo se tudi letos spomnili vseh poročenih, še posebej pa jubilantov, ki letos praznujejo okrogle obletnice. Zakonci in njihovi otroci so obogatili mašno slavje s svojim sodelovanjem, pevski zbor pa z izbranimi pesmimi. Sledilo je še družabno srečanje v župnijski dvorani. Več slik je tukaj.
 |
 |
 |
 |
 |
5