Letošnje šmarnice na Prebačevem so zadnji petek v maju zaključili talenti. Šmarničarji so pisali na kamne in jih pustili ob kapelici, kjer so ta dan potekale tudi šmarnice. Otroci so pokazali, kaj znajo in na ognjišču pekli hrenovke. Bilo je prijetno. Tinka je zmagala na talentih in si prislužila glavno nagrado – ananas😊. 

Več slik je tukaj.

To soboto, 3. junija pa imamo na Prebačevem še tradicionalno pustolovščino po Prebačevem in bližnjih gozdovih, travnikih z različnimi nalogami. 

V nedeljo, 23. aprila, goduje naš farni zavetnik sveti Jurij. Ta dan smo torej obhajali tudi Jurjevo nedeljo. Zaradi slovesnosti birme je bil tradicionalni blagoslov konj ob 12- ih na travniku pri vežicah. G. kaplan Martin je blagoslovil kar lepo število konj. Med njimi so bile tudi konjske vprege. 

Več slik je tukaj. Foto Janko Žibert

Bogoslužje velikega tedna nas usmerja v največjo skrivnost naše vere, v Kristusovo vstajenje. Vrhunec velikega tedna je velikonočno tridnevje: veliki četrtek, veliki petek in velikonočna vigilija na veliko soboto, ki nas uvede v veliko noč.
VELIKI ČETRTEK je spominski dan, ko je Jezus s svojimi učenci obhajal zadnjo večerjo, jih posvetil v duhovnike in jim zaupal sveto evharistijo. Obenem je postavil zapoved medsebojne ljubezni, kar je simbolično storil z gesto umivanja nog učencem. Obrede velikega četrtka smo začeli s sveto mašo Gospodove zadnje večerje ob 19- ih. Med sveto mašo je bil obred umivanja nog. Po sveti maši je sledila molitev z Jezusom na Oljski gori. Najprej skupna molitvena ura, po njej pa do polnoči tiha in zasebna molitev.

Vse slike.

VELIKI PETEK je dan Jezusovega trpljenja in smrti. Ta dan je strogi post. Ob 15- ih, ko se spominjamo ure Jezusove smrti na križu, smo molili križev pot. Zvečer ob 19- ih so bili obredi velikega petka.
Vse slike.

VELIKA SOBOTA je dan, ko ob Jezusovem grobu molimo in premišljujemo Njegovo trpljenje in smrt. Ob 7- ih je bil blagoslov vode in ognja. Nato smo v Božjem grobu izpostavili Najsvetejše za češčenje in molitev.
Vse slike.

Najprej molijo možje in fantje, od 8- ih do 9- ih Frančiškova skupina, od 9- ih do 10- ih je tiha in zasebna molitev, od 10- ih do 11- ih veroučenci od 1. do 3. razreda, od 11- ih do 12- ih veroučenci od 4. do 7. razreda, od 12- ih do 13- ih birmanci, ob 13- ih je bil blagoslov velikonočnih jedi, od 13.30 do 14.30 molijo žene in dekleta, od 14.30 do 17- ih tiha in osebna molitev, ob 17- ih blagoslov velikonočnih jedi, od 17.30 do 18.30 tiha in osebna molitev, ob 18.30 molimo rožni venec.
Na veliko soboto so tudi bogoslužja z blagoslovom velikonočnih jedi.
Ta bogoslužja si sledijo: ŠENČUR: ob 13- ih in 17- ih, VISOKO: ob 14- ih, PREBAČEVO: ob 14- ih, HOTEMAŽE: ob 14.30, OLŠEVEK: ob 15- ih, LUŽE: ob 15- ih, HRASTJE: ob 15- ih, VOKLO: ob 15- ih, SREDNJA VAS: ob 15.30, VOGLJE: ob 16- ih in TRBOJE: ob 16- ih.

Več slik, Visoko (foto Janko Žibert)

Ob 19- ih smo z slovesno velikonočno vigilijo vstopili v praznovanje velike noči.

Vse slike.

VELIKA NOČ – PRAZNIK GOSPODOVEGA VSTAJENJA
Na veliko noč smo Najsvetejše v Božjem grobu izpostavili že zjutraj ob 5- ih.
Ob 6- ih smo začeli z vstajensko procesijo. Na čelu procesije je šel kip Vstalega Zveličarja, za njim farno bandero ter možje in fantje iz Šenčurja. Sledijo bandera in farani iz podružnic, pred asistenco z Najsvetejšim pevci, za nebom pa žene in dekleta iz Šenčurja. Za varnost na cesti so skrbeli člani Avto moto društva Šenčur. Po procesiji je bila slovesna sveta maša.
Vse slike.

S pepelnično sredo začenjamo vsakoletni postni čas. Za nas kristjane so to 40-dnevne duhovne vaje. Vključimo jih tudi letos v naš čas in prostor, ki ga živimo. Naj bo to čas milosti, duhovne poglobitve in dobrih del.
Post kristjane veže tudi s postno postavo. Cerkev za postni čas določa posebno obliko spokornosti: strogi post na pepelnično sredo in na veliki petek. Ta dva dneva se le enkrat v dnevu do sitega najemo in se vzdržimo mesnih jedi. Post veže kristjane od izpolnjenega 18. leta do 60. leta starosti. Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu. Na vse druge petke v letu, razen na praznike, je zdržek mesa mogoče nadomestiti s kakšnim drugim dobrim delom. V postnem času je priporočljivo, da katero od spodaj naštetih stvari dodamo zdržku mesa: molitev, udeležba pri sveti maši tudi med tednom, osebna ali družinska molitev, obisk cerkve ali kapele, branje Svetega pisma, molitev križevega pota… Poleg zdržka mesa so še druge možnosti: vzdržek od sladkarij in poobedkov, zdržek od kave ali kajenja, zdržek od televizije, računalnika in namesto tega več časa posvetiti stikom z bližnjimi, omejitev v hrani in pijači, z namenom, da prihranjeno namenimo v dober namen. Postni čas je torej čas pokore in spreobrnjenja. V tem obdobju za nas verne posebej velja spodbuda k poglobljeni molitvi, sveti spovedi in ljubezni do bližnjega; k zatajevanju samega sebe.
Ob temeljnih “stebrih”– postu, molitvi in dobrih delih, ki jih imejmo v srcu, bo gotovo vsak našel kaj konkretnega sredi vsakdanjega življenja. Še posebej pa vabljeni tudi k spokornim pobožnostim, ki bodo v naši župniji:

Vsak postni petek in vsako postno nedeljo (razen na cvetno nedeljo) bomo pri farni cerkvi pol ure pred vsako sveto mašo namesto rožnega venca molili križev pot.