Florjanova maša na Prebačevem

V sredo, 4. maja je godoval sveti Florijan, ki je zavetnik gasilcev in priprošnjik za odvrnitev večnega in časnega ognja. 

Rodil se je v 3. stoletju, okoli leta 250 v današnji vasi Zieselmauer blizu Dunaja v Avstriji, umrl pa 4. maja 304 v Lorchu, prav tako v Avstriji.

Domovina tega še danes enega najbolj priljubljenih »ljudskih« svetnikov, zavetnika proti požarom in povodnjim ter enega izmed štirinajstih priprošnjikov v sili, naj bi bila rimska provinca Norik, ki se je raztezala na ozemlju današnje Gornje Avstrije. Veliko je legend, ki opisujejo njegovo življenje, zgodovinski podatki pa so bolj skromni. Vemo le, da se je rodil v tretjem stoletju, po vsej verjetnosti v vasi Zeiselmauer blizu Dunaja. Bil je krščen in krščansko vzgojen. Kot častnik rimske vojske je dosegel pomemben položaj, saj je postal vodja pisarne cesarskega namestnika v Lauriaku (vzhodno od Linza). V času Dioklecijanovega preganjanja so tudi v tem mestu zaprli štirideset kristjanov. Florijan jim je želel pomagati, načrtoval je njihov pobeg iz ječe, pa so pri tem prijeli še njega in ga pripeljali pred namestnika Akvilina. Florijan je takoj priznal, da je kristjan in ni popustil prigovarjanju in grožnjam. Po mučenju so mu na vrat navezali težak kamen in ga vrgli v reko Enns.

Florjanovo sveto mašo smo obhajali v nedeljo,  8. maja na Prebačevem. Več slik je tukaj. Foto Luka Kostanjevec.

SVETO VELIKONOČNO TRIDNEVJE

Bogoslužje velikega tedna nas usmerja v največjo skrivnost naše vere, v Kristusovo vstajenje. Vrhunec velikega tedna je velikonočno tridnevje: veliki četrtek, veliki petek in velikonočna vigilija na veliko soboto, ki nas uvede v veliko noč. Ti dnevi vsebujejo najgloblje sporočilo krščanstva: pripovedujejo o trpljenju, smrti in vstajenju Božjega Sina Jezusa Kristusa ter o postavitvi zakramentov svete evharistije in mašniškega posvečanja. Velikonočno tridnevje Gospodovega trpljenja in vstajenja se začne z večerno sveto mašo na veliki četrtek, svoje središče pa ima v velikonočni vigiliji in se konča z večernicami nedelje Gospodovega vstajenja.

VELIKI ČETRTEK je spominski dan, ko je Jezus s svojimi učenci obhajal zadnjo večerjo, jih posvetil v duhovnike in jim zaupal sveto evharistijo. Obenem je postavil zapoved medsebojne ljubezni, kar je simbolično storil z gesto umivanja nog učencem. Obrede velikega četrtka bomo začeli s sveto mašo Gospodove zadnje večerje ob 19- ih. Med sveto mašo bo obred umivanja nog. Po sveti maši bo molitev z Jezusom na Oljski gori. Najprej bo skupna molitvena ura, njej pa bo vse tja do polnoči sledila tiha in zasebna molitev.

VELIKI PETEK je dan Jezusovega trpljenja in smrti. Ta dan je strogi post. Pri bogoslužju ob 15. uri, ko se spominjamo ure Jezusove smrti na križu, bomo molili križev pot. Zvečer ob 19- ih bodo obredi velikega petka.

VELIKA SOBOTA je dan, ko bomo ob Jezusovem grobu molili in premišljevali Njegovo trpljenje in smrt. Ob 7- ih bo blagoslov vode in ognja. Nato bomo v Božjem grobu izpostavili Najsvetejše za češčenje in molitev. Najprej ste k molitvi povabljeni možje in fantje, od 8- ih do 9- ih Frančiškova skupina, od 9- ih do 10- ih bo tiha in zasebna molitev, od 10- ih do 11- ih povabljeni veroučenci od 1. do 3. razreda, od 11- ih do 12- ih veroučenci od 4. do 6. razreda, od 12- ih do 13- ih veroučenci od 7. do 9. razreda, ob 13- ih bo blagoslov velikonočnih jedi, od 13.30 do 14.30 povabljene k molitvi žene in dekleta, od 14.30 do 17- ih bo tiha in osebna molitev, ob 17- ih bo blagoslov velikonočnih jedi, od 17.30 do 18.30 bo tiha in osebna molitev, ob 18.30 bomo molili rožni venec, ob 19- ih pa bo slovesna velikonočna vigilija.

 

BLAGOSLOV VELIKONOČNIH JEDI

Velikonočni blagoslov jedil ima posebno simboliko. Namen blagoslova je, da se zavemo Božje dobrote in darov, ki smo jih prejeli od Boga, ter da začutimo Božjo bližino in navzočnost v vsakdanjem življenju. Blagoslov prebudi misel in hvaležnost za milosti, ki izhajajo iz velike noči. Velikonočna jedila v domu in družini ustvarjajo »Božje okolje« in so podoba velikonočne večerje, ki jo je Jezus obhajal s svojimi učenci, in hkrati podoba daritve svete maše – velikonočne gostije, na katero smo vsi povabljeni.

ŠENČUR: ob 13- ih in 17- ih VISOKO: ob 14- ih PREBAČEVO: ob 14- ih HOTEMAŽE: ob 14.30

OLŠEVEK: ob 15- ih LUŽE: ob 15- ih HRASTJE: ob 15- ih SREDNJA VAS: ob 15.30

VOKLO: ob 16- ih VOGLJE: ob 16- ih TRBOJE: ob 16- ih

Osmrtnica

V soboto, 9. aprila 2022, je odšel h Gospodu prelat Vinko Prestor, kanonik Stolnega kapitlja v Ljubljani.

Rojen je bil 5. julija 1928 v Voklem v župniji Šenčur, mašniško posvečenje je prejel 29. junija 1961 v Ljubljani.

Pastoralno je deloval v župnijah Ljubljana – Sv. Nikolaj, Ljubljana – Sv. Križ, Vrhnika, Zaplana, Podlipa, Kamnik in Šenčur ter opravljal mnoge pomembne službe, med drugim je bil sodnik Metropolitanskega cerkvenega sodišča, arhidiakon, nadškofijski ekonom in upravitelj Duhovniškega doma.

V ponedeljek, 11. aprila 2022, bo od 17.00 naprej ležal v župnijski cerkvi v Šenčurju.

Ob 21.00 se bodo s sveto mašo od njega poslovili dekanijski duhovniki.

Vso noč in v torek do pogreba bo ob njem v cerkvi potekalo molitveno bdenje.

V torek, 12. aprila 2022, bo ob 15.30 pogrebna sveta maša in po njej pogreb.

 

Rajnega sobrata priporočamo v molitev.

“Gospod, daj mu večni pokoj. In večna luč naj mu sveti.

Naj počiva v miru. Amen.”

Nadškof Stanislav Zore in sobratje duhovniki

Bodimo solidarni z ljudmi iz Ukrajine

Za solidarnost ljudem iz Ukrajine zbira pomoč tudi naša Župnijska Karitas Šenčur. Prosimo vas za hrano z daljšim rokom trajanja in higienske pripomočke. Darujete lahko tudi denarna sredstva. Kdor želi svoj prispevek nakazati preko TRR lahko dobi položnico v župnijski cerkvi v Šenčurju ob verskem tisku.

Sicer pa bo Župnijska Karitas zbirala vaše darove od ponedeljka, 14. marca, do sobote, 26. marca in sicer vedno pol ure pred sveto mašo, torej od 18.30 do 19- ih v kaplaniji poleg župnišča v Šenčurju.

Iskrena hvala in Bog vam povrni!