Na praznik apostolov Petra in Pavla, v soboto, 29. junija, smo v Šenčurju obhajali slovesnost biserne maše prelata in kanonika Antona Slabeta. S svojim duhovništvom je močno zaznamoval našo šenčursko župnijo. V duhovnika je bil posvečen točno pred 60 leti, 29. junija 1964. V Šenčurju je svoj duhovniški poklic opravljal do leta 1993. V pridigi je predstavil dobre pa včasih tudi težke strani duhovniškega poklica. Na duhovnikih je velika odgovornost, ko sprejemajo kakšne odločitve. Njegova želja je, “da bi pričeval o Luči”, kar je napisano tudi na spominski podobici.

Slovesnost so poleg narodnih noš obogatili tudi z glasbeno podobo, ki so jo sooblikovali pevci, združeni iz župnijskih zborov, s solistko Francko Šenk. Gostujoči glasbeniki so poskrbeli za inštrumentalno spremljavo. Godalni kvartet so sestavljale Ana Rupar, Laura de Wolff, Maja Zupin in Nuša Planinc; Dominik Rus, Žiga Tori in Simon Šenk so igrali na trobente, na orglah pa jih je spremljal Tine Likovič. Izbor skladb in priredbe za omenjeni inštrumentalni sestav je pripravil Matic Podobnik, ki je glasbenikom tudi dirigiral.

Po koncu pa je zbranim pred cerkvijo zaigral še domači Pihalni orkester občine Šenčur. Poskrbljeno je bilo tudi za dobro hrano in pijačo. 

Slike Francija Brezarja, več slik je tukaj.

V torek, 23. aprila, goduje naš farni zavetnik sveti Jurij. Jurijevo nedeljo smo obhajali 28. aprila. Tradicionalni blagoslov konj je bil že v nedeljo, 21. aprila, po sveti maši ob 10- ih.

Sveti Jurij, naš farni patron, vodi nas pred Božji tron! Več slik.

Bogoslužje velikega tedna nas usmerja v največjo skrivnost naše vere, v Kristusovo trpljenje, smrt in vstajenje. Vrhunec velikega tedna je velikonočno tridnevje: veliki četrtek, veliki petek in velikonočna vigilija na veliko soboto.

VELIKI ČETRTEK

je spominski dan, ko je Jezus s svojimi učenci obhajal zadnjo večerjo, jih posvetil v duhovnike in jim zaupal sveto evharistijo. Obenem je postavil zapoved medsebojne ljubezni, kar je simbolično nakazal tudi z gesto umivanja nog svojim učencem. V vseh slovenskih stolnicah so dopoldne obhajali slovesne krizmene maše, pri katerih so se duhovniki zahvalili za dar duhovništva, blagoslovili pa so tudi krstno in bolniško olje ter posvetili sveto krizmo. Več na spletni strani Družine.
Obrede velikega četrtka smo začeli s sveto mašo Gospodove zadnje večerje. Po Slavi so utihnili zvonovi. Med sveto mašo je bil obred umivanja nog. Po koncu svete maše je sledil prenos najsvetejšega v stranski tabernakelj – “ječo”. Sledila je molitev z Jezusom na Oljski gori. Več slik

VELIKI PETEK

je dan Jezusovega trpljenja in smrti. Ta dan je strogi post. Ob 15- ih, ko se spominjamo ure Jezusove smrti na križu, smo molili križev pot.
Pri obredih velikega petka smo počastili križ. Več slik

VELIKA SOBOTA

je dan, ko smo ob Jezusovem grobu molili in premišljevali Njegovo trpljenje in smrt. Ob 7- ih je bil blagoslov vode in ognja. Več slik

Nato smo v Božjem grobu izpostavili Najsvetejše za češčenje in molitev. Popoldne je bil na fari in po podružnicah blagoslov velikonočnih jedi. Več slik

Ob 19-ih je sledila slovesna velikonočna vigilija. Več slik

VELIKA NOČ – PRAZNIK GOSPODOVEGA VSTAJENJA

Na veliko noč smo Najsvetejše v Božjem grobu izpostavili zjutraj ob 5. uri. Ob 6- ih smo začeli z vstajenjsko procesijo. Na čelu procesije je šel kip Vstalega Zveličarja, za njim farno bandero ter možje in fantje iz Šenčurja. Sledila so bandera in farani
iz podružnic, pred asistenco z Najsvetejšim pevci, za nebom pa žene in dekleta iz Šenčurja. Za varnost na cesti so poskrbeli člani Avto moto društva Šenčur.

Po procesiji je sledila slovesna sveta maša.  Več slik

V petek, 1. marca, smo se po sveti maši v naši župnijski dvorani srečali z misijonarko sestro Fani Žnidaršič, ki deluje v Bocvani in sicer v mestu Serowe, kjer načrtujejo gradnjo župnišča in veroučne učilnice. Ta večer je bila pri sveti maši namenska nabirka za omenjeno gradnjo.
Na misijonskem srečanju je sodeloval naš župnijski otroški pevski zbor Vesela srca.

V sredo, 14. februarja, smo z obredom pepeljenja, ki je zunanje znamenje minljivosti, pa tudi naše pokore in spreobrnjenja, začeli postni čas in pripravo na veliko noč.

Pepel je znamenje minljivosti, smrti, pa tudi človekove krhkosti, saj se tudi on po smrti spremeni v prah in pepel. Vernemu človeku je pepel tudi znamenje pokore in prenovitve. Kakor ogenj snov prenovi v pepel, tako naj bi se tudi človek s pokoro prerodil v novega človeka (prim. Ef 4,17–24). Ko mašnik na začetku postnega časa vernikom s pepelom na čelo začrta znamenje križa in izreče: Pomni, človek, da si prah in da se v prah povrneš, napoveduje konec zemeljskega življenja. Vse sčasoma postane pepel, tako veliko in pomembno, kot tudi majhno in nevredno. V svetopisemski govorici pepel pomeni minljivost in nevrednost. Človek se v stiski in ob smrti zave bivanjske omejenosti in si v trenutkih žalosti, prošnje in pokore na glavo posipa pepel.

Postni čas je spokorni čas in obdobje priprave na veliko noč. Kristjani v tem času pri bogoslužju in v zasebnem življenju več premišljujemo o pomenu Kristusovega trpljenja in njegove smrti na križu ter o njegovi velikonočni zmagi življenja nad smrtjo. Tudi Kristus se je pred nastopom javnega delovanja štirideset dni postil v puščavi, o čemer poročajo trije evangelisti (prim. Mt 4,1–11, Mr 1,12–13 in Lk 4,1–13).

Pomenljiv vidik posta je poglobitev osebne povezanosti z Bogom, sredstva za doseganje tega cilja pa so poleg molitve in prejemanja zakramentov sprave in evharistije tudi odpovedi določeni razvadi ali dobrini ter dobra dela. S prejemom zakramenta krsta so pri novokrščenemu odpuščeni in očiščeni vsi grehi. Postni čas duhovnost krsta izpostavlja kot razsežnost sprave med Bogom in človekom.

Strogi post – ko naj bi se samo enkrat v dnevu najedli do sitega – je na pepelnico in veliki petek, zdržek od mesa in mesnih jedi pa vsak petek v postnem času. Namen posta ni prvenstveno v odpovedi določeni hrani in pijači, ampak v spreobrnjenju srca in doseganju večje odprtosti za potrebe bližnjega ter v večji povezanosti z Bogom prek molitve. Cerkev uči, da so dobra dela, post, miloščina ubogim in molitev usmerjena k doseganju osebnega spreobrnjenja in ne sama sebi namen.

Povzeto po rkc.si

Več slik.