Božični koncert

koncert, božič 2018

V četrtek, 27. decembra 2018, smo po večerni sveti maši v cerkvi Sv. Jurija v Šenčurju prisluhnili božičnemu koncertu, ki so ga pod vodstvom Eve Čeh pripravili pevci CeMPZ Svetega Jurija župnije Šenčur in COPZ Vesela srca. S pesmijo smo se ustavili ob jaslicah in se prepustili objemu božičnega časa. Foto Franci Brezar.

 

Nedelja Kristusa Kralja

Jezus ni nikoli v času svojega javnega delovanja govoril, da je kralj. Ko so ga ljudske množice hotele postaviti za kralja, se jim je umaknil. Šele tedaj, ko ga je Poncij Pilat na veliki petek spraševal, ali je kralj, mu je odgovoril pritrdilno, a je tudi dodal: »Moje kraljestvo ni od tega sveta.« Na svetu so kraljestva, cesarstva, narodi imajo svoje voditelje in vladarje. Mnogi med njimi so prišli iz anonimnosti in si zavarovali oblast s tisoči človeških življenj. Koliko časti in pozornosti so deležni ti zemeljski vladarji, čeprav so samo začasni, minljivi. Kakšno nasprotje je Kristus Kralj, vladar nebes in zemlje, ki sam daruje svoje življenje za rešitev vsega človeštva. Sodobniki njegovega kraljestva niso sprejeli. V tako težko in dolgo pričakovanem hrepenenju po kraljestvu, ki so ga preroki že od davnaj napovedovali, so si ustvarili čisto drugačno podobo kraljestva, ki naj bi ga Mesija prinesel, da niso verjeli Kristusu, ki je oznanjal, da je božje kraljestvo že prišlo in zato so križali svojega kralja. V svojih prilikah, da je nebeško kraljestvo podobno kvasu ali gorčičnemu zrnu, jim je sicer stalno poudarjal, da on ni tak kralj kakor svetni vladarji tistega časa. Niso razumeli, da je namen Kristusovega kraljevanja časna in večna sreča tistih, ki so mu zvesti.

V noči iz sobote na nedeljo Kristusa Kralja (25. novembra) smo pri župnijski cerkvi imeli celonočno češčenje Svetega Rešnjega Telesa. Ob 8. uri je bil sklep češčenja z litanijami Srca Jezusovega, zahvalno pesmijo, blagoslovom z Najsvetejšim in sveto mašo. Sklep celonočnega češčenja in sveto mašo je vodil provincialni minister Slovenske minoritske province svetega Jožefa p. Igor Salmič.

Praznovanje zahvalne nedelje

Praznik zahvale je dan hvaležnosti in zahvaljevanja, vendar ne le za letino in pridelke, ki jih je ponovno dala narava, ampak tudi za druge darove. Hvaležni bodimo za nova življenjska spoznanja, svobodo, dobroto, dom, čas, vero… Zahvala zajema vse, kar smo in kar imamo. Cerkev z opozarjanjem na pomen zahvale in hvaležnosti Bogu, stvarstvu in ljudem prebuja in krepi osnovno razsežnost medsebojnih odnosov in jim daje novo kakovost. Najvišja oblika zahvale za kristjane je daritev svete maše, kjer se Bogu Očetu zahvaljujemo za vse, kar nam je podarjeno. Sveta maša je prošnja in zahvala obenem, zato je praznovanje zahvalne nedelje povezano z bogoslužnim obredom.