Letos so bile šmarnice drugačne. Več ali manj po celi Sloveniji. Ta drugačnost pa jih je po drugi strani naredila še bolj zanimive in z omejitvami gibanja so marsikje segle še precej dlje kot prej. Na Prebačevem zagotovo. “Obiskovali” so jih otroci iz cele fare, in “srečali” so se med drugim tudi s sogovorniki iz zelo oddaljenih krajev. Tule je povzetek dogajanja, ki ga je pripravil neutrudni Stojan, ki je šmarnice tudi vodil. To bo dodaten kamenček (omenjeni spodaj) v spominu na to, upajmo, enkratno obdobje izolacije.
Za prikaz večje slike kliknite nanjo.
Povzetek dogajanja na prebačevskih šmarnicah 2020
Mavrica za začetek šmarnic …
Že prve dni maja je mavrica sporočala, da so na Prebačevem šmarnice 🙂
• Vsak dan smo častili Marijo … zmolili desetko… za šmarničarje, otroke, starše, stare starše, sošolce, učitelje, bolne, za našo vero, duhovnike, maturante…;
• prebrali smo zgodbo, zmolili litanije in sprejemali različne goste… iz Kanade, Texasa, Argentine, Venezuele, Avstralije, Ljubljane…;
• vsak dan smo nestrpno čakali informacijo, kje dobimo listke, da smo na koncu sestavili Marijino sliko…;
• skratka… se imeli čudovito!
 Listki za šmarničarje |
||
 Listki za šmarničarje |
 Mesta, kjer so bili listki |
|
Tako so šmarničarji vsak dan iskali listke 🙂
 Domača “kapela” |
 Šmarnice iz Grozdetovih krajev |
Šmarnice smo spremljali doma, v avtomobilu ali garaži, na terasi… in jih brali celo na pokopališču v Šentrupertu, na katerem je bil pokopan blaženi Alojzij Grozde…
Naši gostje…
Sestra Dorica je z nami častila Marijo in predstavila, kako oznanja vero med Eskimi. Pri njej je bilo -22 stopinj Celzija. No, pozimi pa -65 stopinj. 🙁 Zapeli smo ji tudi za rojstni dan. Povedala je, da ni dobro srečati severnega medveda in da se pri njih običajno uživa surovo meso jelenov…
Risbice za s. Dorico
Šmarničarji so za Dorico narisali nekaj slik.
Sue iz Texasa je govorila kar v angleščini, pa smo jo razumeli.
Povedala nam je, da tam otroci sporočila pišejo na kamne in jih raznosijo po vasi, zgledu smo sledili tudi mi. Povedala je nekaj o deželi in svojih vnukih…
Predstavila nam je svojo družino, brat bo postal duhovnik.
Nataša se je javila iz Avstralije in pripovedovala, kako zjutraj na vrtu sreča kenguruje
Koliko veselja in dobre volje nam je prinesla Andreja, ki misijonari v Venezueli. Povedala nam je zgodbo o Mariji…
Andreja nas je učila Marijino pesem v španščini….
Povedal nam je, kako je postal duhovnik in predstavil zgodbo o Dominiku Saviu in o koleri v Italiji pred nekaj stoletji…
… Spletli smo venčke za Marijo… in zase :-), si pogledali ovce in jih hranili, peli podoknico.
Šmarničarji smo se zbrali ob ognju, krofih… :-), prikazu talentov, izboru najlepše zaščitne maske, praznovanju … bilo nam je super!
… in mavrica za konec šmarnic. 🙂
In tudi na zaključku smo imeli mavrico. Od “zgoraj” so nam pobarvali nebo in nam dali vedeti, da nismo sami.
