![]()
V novem Farnem listu preberite:

Tudi letos bo Škofijska karitas Ljubljana osnovnošolcem in srednješolcem pomagala pri nakupu šolskih potrebščin.
Prošnje nam družine posredujte najkasneje do 7.7.2022. Izpolnite priložen obrazec. Za vsakega otroka vpišite, kateri razred oziroma letnik bo obiskoval v šolskem letu 2022/23. V posebni prošnji opišite družinsko situacijo, priložite vsa dokazila:
ter ostale potrebne dokumente o dohodkih, ki jih prejema družina (našteti so na priloženi izjavi). Za učence prve triade osnovne šole bo delovne zvezke in učbenike financiralo Ministrstvo za šolstvo.
Vloge za omenjeno pomoč bomo zbirali v času uradnih ur in sicer do 7.7. Izjemoma vloge lahko oddate tudi v župnišče ali v Karitasov nabiralnik.
Evharistična skrivnost, to je spomin Gospodove smrti in vstajenja, je središče vsega krščanskega življenja. Kristjani so že od prvih časov Kristusu, navzočemu v svetem Rešnjem telesu v povezavi z udeleževanjem pri evharistični daritvi in s prejemanjem obhajila izkazovali Božje češčenje. Posebno češčenje evharistije izven svete maše se je začelo širiti v 11. stoletju kot odgovor krivovercem, ki so tajili Kristusovo resnično in trajno navzočnost pod podobo posvečenega kruha in vina. Po drugem vatikanskem koncilu se praznik imenuje sveto Rešnje telo in Rešnja kri. Dvojni naslov poudarja, da je evharistija ena sama pod dvema podobama. Telovska procesija z Najsvetejšim v začetku ni bila sestavni del praznika, vendar so jo ponekod imeli že v 13. stoletju. Namen procesije je v tem, da javno izpovemo vero in vero poživljamo, se spominjamo prejetih darov in se zanje tudi zahvaljujemo in da s procesijo prosimo Gospoda za pomoč v stiskah, zoper neurje in prosimo za blagoslov zemlje. V 14. stoletju so v procesijo vključili štiri evangelije. Tako so se ustavljali ob štirih oltarjih, ki so jih postavili na štirih straneh, prebrali evangelij, zapeli pesem, zmolili molitev zoper neurje in prosili za blagoslov ter prejeli slovesni evharistični blagoslov. Tudi danes izkazujmo dolžno spoštovanje Jezusu, navzočemu v posvečeni hostiji, s poklekom in klečanjem, da s tem priznamo njegovo vsemogočnost in ljubezen, ki jo je izkazal do nas na križu in v svoji ponižnosti ostaja med nami v posvečeni hostiji do konca sveta.
V Šenčurju smo 16. junija po večerni sv. maši praznik počastili z slovesno farno procesijo. Več slik. Foto Janko Žibert
Na Olševku smo 22. maja pri posebni maši ob 11. uri obhajali slovesnost prvega svetega obhajila. Več slik.
SOBOTA, 28. maja 2022, OB 14.45 URI
ČASOVNI RAZPORED TEKMOVANJA:
– PRIJAVE EKIP: 14.00 – 14.30 KOSTANJEVČEV KOZOLEC NA PREBAČEVEM
– PREDPRIJAVE EKIP PRI STOJANU NA ŠMARNICAH ZAŽELJENE!
– SESTANEK KAPETANOV EKIP IN VODJE TEKMOVANJA: 14.30
– ŠTART PRVE EKIPE: 14.45, EKIPE ŠTARTAJO V RAZMAKU 3 MINUT
– PREDVIDEN PRIHOD PRVE EKIPE V CILJ: 17.00
– PODELITEV NAGRAD IN ZABAVA: 17.30 do 19.30
PRAVILA TEKMOVANJA:
– NA TEKMOVANJU SODELUJEJO 3-4 ČLANSKE EKIPE, V KATERI JE VSAJ 1 ČLAN STAREJŠI OD 15 LET.
– OBVEZNA OPREMA EKIPE JE NAHRBTNIK Z OSVEŽILNO PIJAČO IN MOBITEL.
ZABAVA IN ŽREBANJE NAGRAD NA KONCU TEKMOVANJA
V sredo, 4. maja je godoval sveti Florijan, ki je zavetnik gasilcev in priprošnjik za odvrnitev večnega in časnega ognja.
Rodil se je v 3. stoletju, okoli leta 250 v današnji vasi Zieselmauer blizu Dunaja v Avstriji, umrl pa 4. maja 304 v Lorchu, prav tako v Avstriji.
Domovina tega še danes enega najbolj priljubljenih »ljudskih« svetnikov, zavetnika proti požarom in povodnjim ter enega izmed štirinajstih priprošnjikov v sili, naj bi bila rimska provinca Norik, ki se je raztezala na ozemlju današnje Gornje Avstrije. Veliko je legend, ki opisujejo njegovo življenje, zgodovinski podatki pa so bolj skromni. Vemo le, da se je rodil v tretjem stoletju, po vsej verjetnosti v vasi Zeiselmauer blizu Dunaja. Bil je krščen in krščansko vzgojen. Kot častnik rimske vojske je dosegel pomemben položaj, saj je postal vodja pisarne cesarskega namestnika v Lauriaku (vzhodno od Linza). V času Dioklecijanovega preganjanja so tudi v tem mestu zaprli štirideset kristjanov. Florijan jim je želel pomagati, načrtoval je njihov pobeg iz ječe, pa so pri tem prijeli še njega in ga pripeljali pred namestnika Akvilina. Florijan je takoj priznal, da je kristjan in ni popustil prigovarjanju in grožnjam. Po mučenju so mu na vrat navezali težak kamen in ga vrgli v reko Enns.
Florjanovo sveto mašo smo obhajali v nedeljo, 8. maja na Prebačevem. Več slik je tukaj. Foto Luka Kostanjevec.
V soboto, 23. aprila, goduje naš farni zavetnik sveti Jurij, zato smo na belo nedeljo in nedeljo Božjega usmiljenja, 24. aprila, obhajali tudi Jurijevo nedeljo. Po sveti maši ob 10. uri je bil na travniku poleg pokopališča blagoslov konj.
Več slik je tukaj.