Evharistična skrivnost, to je spomin Gospodove smrti in vstajenja, je središče vsega krščanskega življenja. Kristjani so že od prvih časov Kristusu, navzočemu v svetem Rešnjem telesu v povezavi z udeleževanjem pri evharistični daritvi in s prejemanjem obhajila izkazovali Božje češčenje. Posebno češčenje evharistije izven svete maše se je začelo širiti v 11. stoletju kot odgovor krivovercem, ki so tajili Kristusovo resnično in trajno navzočnost pod podobo posvečenega kruha in vina. Po drugem vatikanskem koncilu se praznik imenuje sveto Rešnje telo in Rešnja kri. Dvojni naslov poudarja, da je evharistija ena sama pod dvema podobama. Telovska procesija z Najsvetejšim v začetku ni bila sestavni del praznika, vendar so jo ponekod imeli že v 13. stoletju. Namen procesije je v tem, da javno izpovemo vero in vero poživljamo, se spominjamo prejetih darov in se zanje tudi zahvaljujemo in da s procesijo prosimo Gospoda za pomoč v stiskah, zoper neurje in prosimo za blagoslov zemlje. V 14. stoletju so v procesijo vključili štiri evangelije. Tako so se ustavljali ob štirih oltarjih, ki so jih postavili na štirih straneh, prebrali evangelij, zapeli pesem, zmolili molitev zoper neurje in prosili za blagoslov ter prejeli slovesni evharistični blagoslov. Tudi danes izkazujmo dolžno spoštovanje Jezusu, navzočemu v posvečeni hostiji, s poklekom in klečanjem, da s tem priznamo njegovo vsemogočnost in ljubezen, ki jo je izkazal do nas na križu in v svoji ponižnosti ostaja med nami v posvečeni hostiji do konca sveta.
V Šenčurju smo 16. junija po večerni sv. maši praznik počastili z slovesno farno procesijo. Več slik. Foto Janko Žibert
 |
 |
 |
 |
 |