Bogoslovca Viktorja iz Zambije, ki smo ga že v lanskem študijskem letu podprli s plačilom šolnine in je bil letos julija ves mesec med nami, bomo spremljali tudi v prihodnje. Naša pozornost naj bo najprej v molitvi. Še vedno pa povabljeni, da ga podpremo tudi z denarnimi sredstvi, ki jih lahko oddate v župnijski pisarni. Ti darovi so izključno namenjeni za njegovo šolnino, ki znaša 1.200 € na leto. Bogoslovec Viktor nam je poslal odmevno pismo na poletno bivanje med nami: »Dragi člani župnijske skupnosti Šenčur! Vse vas pozdravljam z veliko radostjo in hvaležnostjo v imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa. Najprej bi se rad zahvalil vsemogočnemu Bogu, ki nam je omo gočil, da smo se to poletje srečali v Šenčurju. Iskrena zahvala gre župniku Urbanu in skupnosti v župnišču (Janezu, Tomažu in Matjažu) ter naši odlični gospodinji za bratstvo, prijateljstvo, podporo in skrb med mojim bivanjem pri vas. Resnično cenim dogodivščine, ki sem jih doživel z vami, še posebno nepričakovani obisk večnega mesta Rim. To je bila zame zelo bogata izkušnja.
Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem vam, celotni župniji Šenčur, za čudovit in nepozaben čas med julijskimi počitnicami letos. Moja izkušnja je bila resnično čudovita. Prvič sem izkusil oratorij in se srečal z mnogimi otroki; učenje, petje in igranje ter molitev z njimi je bilo res čudovito. Zelo sem bil vesel tudi srečanja s starši otrok, s katerimi sem se srečal na oratoriju. Prav tako sem sklenil nova prijateljstva med animatorji oratorija. Izjemno lepa izkušnja je bila obisk mnogih družin, kjer smo se bolje spoznali in skupaj obedovali.
Zahvaljujem se vam vsem za podporo, ki mi jo nudite pri študiju. Prav tako naj lepša hvala za vašo podporo in vsa darila, ki ste jih namenili meni, moji družini in prijateljem. Molim za vse, da bi ostali v Kristusovi ljubezni. Kljub temu, da smo na različnih koncih sveta, nas spomini drug na drugega, molitve in vera v Boga po vezujejo kot eno Kristusovo družino. Vsi ste dobrodošli v moji domovini, Zambiji. Veselim se našega ponovnega srečanja ob času, ki ga bo določil Gospod. Ostajamo povezani v molitvi drug za drugega.« Vaš v Kristusu, Victor B. Himooya
V okolico cerkve v Hrastju, ki je del naše šenčurske župnije, se je v zadnjem času priselilo kar nekaj družin in posameznikov, ki so nezadovoljni s pogostostjo in jakostjo zvonjenja in bitja cerkvene ure. Zvonjenje so prijavili na Inšpekcijo za okolje, kjer so odgovorili, da oglašanja cerkvenih zvonov ne prepoznavajo kot vir, ki obremenjuje okolje s hrupom. Sledili so pozivi na Občino Kranj, na župnijo Šenčur in Kranj, na Ljubljansko nadškofijo, naj ukrepajo po njihovih zahtevah. Odgovor vseh inštitucij je bil enak – zvonjenje ni vir hrupa.
Februarja lani sem skupaj s ključarjema podružnice sosede povabil na srečanje, da se pogovorimo o njihovih težavah. Predstavili so skupno izjavo, v kateri zahtevajo:
Ukinitev nočnega bitja ure med deseto in sedmo zjutraj.
Namestitev polknic, ki bi delno preusmerile zvok, da se ne bi odbijal od bližnjih stavb.
Zmanjšanje jakosti zvonjenja na decibele, ki so dovoljeni v strnjenem naselju.
Med vikendi jutranje zvonjenje ob osmih namesto ob sedmih.
Zvonjenje za umrlega ob kasnejših urah, ne ob sedmih zjutraj.
V petek je bil v Državnem zboru sprejet zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Proti temu zakonu so se jasno opredelili tudi slovenski škofje. Med drugim so zapisali: »Ljudem ne smemo pomagati, da si vzamejo življenje – pomagajmo jim, da bodo lahko sprejeli tudi svojo krhkost in ranljivost ter ohranili dostojanstvo do izteka svojega življenja.« Koalicija »Proti zastrupljanju bolnikov!« se pripravlja na razpis referenduma o spornem vprašanju, za kar potrebujejo zadostno število podpisov. Kdor želi prispevati svoj podpis, lahko to stori sedaj po sveti maši v prizidku župnišča. Podpise bomo zbirali še v ponedeljek in torek tekom dneva. Potrebujete pa osebni dokument oziroma EMŠO številko.
Glavni argumenti zakaj PROTI: Zakaj ponosno oddajam svoj podpis za referendum »PROTI zastrupljanju bolnikov!«:
1.
Proti Golobovi vladi, ki hoče uzakoniti zastrupljanje bolnikov, uničuje zdravstvo in dolgotrajno oskrbo, hoče krivično obdavčiti stanovanja, hiše, ute in nadstreške, stalno viša davke ter noče zagotoviti varnosti vsem državljanom…
2.
Zakon, ki bi omogočal zastrupitev bolnikov, je del sporne zdravstvene in pokojninske reforme, s katero hoče vlada Roberta Goloba, na račun smrti bolnikov zmanjšati stroške za zdravstvo in pokojnine.
3.
Vsak bolnik ima pravico do zdravljenja, lajšanja bolečin, oskrbe, sočutja in bližine, ne pa da se ga sili v smrt z zastrupitvijo.
4.
Medicinska zastrupitev bolnikov krši 17. člen Ustave Republike Slovenije, ki določa, da je človekovo življenje nedotakljivo. Z nasprotovanjem temu zakonu si prizadevamo za zaščito življenja in varnosti vseh bolnih in ostarelih.
5.
S tem zakonom se bi začelo zastrupljanje bolnih in ostarelih v njihovih hišah, stanovanjih, v bolnicah ter v domovih za starejše. Ta zakon bo povzročil t. i. zastrupitveni mobing oz. pritiske na bolnike in starejše za zastrupitev.
6.
Evtanazijo oz. medicinsko zastrupitev so prvi uvedli nacisti in na ta način umorili tudi več kot 600 Slovenk in Slovencev.
7.
Vlada Roberta Goloba nima pravice siliti zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev k sodelovanju pri zastrupitvi bolnikov in starejših. Ljudje od zdravnikov pričakujemo zdravljenje in ne zastrupitve. Podpiramo zdravniške organizacije, ki so proti zastrupitvi bolnikov!
8.
Prepoved ubijanja je ena od desetih Božjih zapovedi in glavni temelj človeške civilizacije. Zato smo odločno proti zastrupitvi bolnih in ostarelih!
9.
Dedkov in babic ne damo! Radi jih imamo. Na referendumu bomo vnukinje in vnuki glasovali odločno proti!
10.
Zastrupitev bolnih in starejših je grozljiv zgled za mlade. Mladim moramo pokazati, da se morajo v življenju boriti, poiskati pomoč in premagovati težave.
Na četrtek po nedelji Svete Trojice, torej 19. junija, obhajamo zapovedani praznik Svetega Rešnjega Telesa in Krvi. Po večerni sveti maši smo imeli procesijo v čast Svetemu Rešnjemu Telesu. Ključarji iz celotne župnije so prinesli laterne, fantje bandera, prvoobhajanci in ostali otroci pa cvetje za posipanje pred Najsvetejšim. Na čelu procesije je šlo farno bandero, za njim možje iz samega Šenčurja, sledila so bandera iz podružnic skupaj s svojimi vaščani, za nebom oziroma za Najsvetejšim z ožjo asistenco pa žene in dekleta iz Šenčurja. Za varnost na cesti je poskrbelo Avto moto društvo Šenčur. Procesija se je ustavila ob štirih lepo pripravljenih oltarjih, kjer je bilo kratko bogoslužje in blagoslov na vse strani neba. Ob poti smo šli mimo več praznično okrašenih hiš.
V sredo, 23. aprila, goduje naš farni zavetnik sveti Jurij. Ta dan je tudi praznik naše občine Šenčur.
Na velikonočni ponedeljek je bila zjutraj ob 8. uri v farni cerkvi sveta maša in molitev za Božji blagoslov naše župnije in občine. Ob bližini godovnega praznika svetega Jurija je bil še tradicionalni sprevod konj, ki ga je spremljal pihalni orkester občine Šenčur. Bogoslužje z blagoslovom konj je bilo po sveti maši ob 10. uri na travniku pri pokopališču.
Tednu pravimo veliki, ker takrat podoživljamo najpomembnejše dogodke Kristusovega življenja. Za verne ljudi so dogodki velikega ali svetega tedna (od cvetne nedelje do velike noči) šola življenja, ki nas uči modrosti, ki jo izpoveduje naša velikonočna pesem »Le pomni, pomni to skrivnost: čez Golgoto gre pot v radost.« Obredje velikega tedna (veliki četrtek, veliki petek in velikonočna vigilija) tvori eno samo bogoslužje, saj Cerkev želi podoživeti Jezusove zadnje trenutke tako, kot so bili – brez prekinitev – od dvorane zadnje večerje do Jezusovega vstajenja.
Povabljeni smo, da si v tem svetem času doma vsak dan preberemo del Kristusovega pasijona (Jn 18–20), da bi lažje sledili Jezusovemu trpljenju: ponedeljek – Jezus na Oljski gori, torek – Judovo izdajstvo, sreda – Petrova zatajitev, četrtek – zadnja večerja, petek – sodba, križev pot, križanje in Jezusova smrt, sobota – Jezusov pokop, nedelja – Jezusovo vstajenje in prazen grob.
CVETNA NEDELJA
V spomin na Jezusov veličastni vhod v Jeruzalem obhajamo cvetno nedeljo – začetek velikega tedna. Tako kot so ljudje v tistem času navdušeno pozdravljali Jezusa s palmovimi vejami in plašči, ga tudi mi pozdravljamo z raznovrstnim zelenjem, petjem in predvsem z gorečo molitvijo. Ob tem se tudi mi pridružimo množicam, ki navdušeno vzklikajo Kralju: »Hozana na višavah! Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu!«
VELIKI ČETRTEK
Na veliki četrtek obhajamo spomin na zadnjo večerjo. Jezus je med tem obedom postavil zakramenta svete evharistije in mašniškega posvečenja ter učencem zapustil novo zapoved: »Ljubite se med seboj, kakor sem jaz vas ljubil!«
V spomin na zadnjo večerjo bomo obhajali sveto daritev, pri kateri se bomo posebej zahvalili za dar svete evharistije in mašniškega posvečenja. Jezus se je vnaprej daroval za naše odrešenje, ko je dejal: »To je moje telo, ki se daje za vas.« Od takrat je pri vsaki sveti maši skrivnostno navzoč med nami. Ob praznovanju praznika evharistije lahko premislimo, kaj nam pomeni ta najsvetejši zakrament. Kako notranje pripravljen prejemam Jezusa v svoje srce, kako se to kaže tudi na zunaj in končno, s kakšnim spoštovanjem zaužijem posvečeno hostijo? Mi je mogoče to že postala navada, ali se vsakič znova zavem, da v rokah držim samega Boga?
Med sveto mašo bodo utihnili zvonovi in orgle, ker se začenja čas Jezusovega trpljenja.
Po zadnji večerji se je Jezus odpravil na Oljsko goro, kjer je potil krvavi pot in noč prebedel v molitvi. Svojim učencem je dejal: »Čujte in molite, da ne pridete v skušnjavo!« Jezusa so nato njegovi nasprotniki prijeli in ga odvedli v ječo. V spomin na to bomo Najsvetejše prenesli na stranski oltar, ki ponazarja ječo. Vsi lepo povabljeni, da se Jezusu pridružimo v skupni čuječnosti in molitvi. Posnemajmo Jezusa, ki je prosil Očeta za pomoč in naj nas ne premaga malodušnost, kot je apostole, da so ob tej uri Jezusovega boja zaspali.
VELIKI PETEK
Veliki petek je dan Jezusovega trpljenja in smrti, zato je ta dan strogi post. Tudi s strogim postom se še z zadnjimi napori v postnem času odpovejmo mesu in vsem nepotrebnim stvarem ta dan. Veliki petek je edini dan v letu, ko nikjer ni svete maše. Na ta dan se je v polnosti uresničila Jezusova daritev pri zadnji večerji. Kar smo obhajali večer prej, se to uresniči na Jezusovem križu in se ponavlja vsako sveto mašo. Na veliki petek smo še posebej povabljeni da se ob 15. uri, uri Jezusove smrti na križu, spomnimo na Jezusovo trpljenje in smrtni boj na križu, ko je s svojim vzklikom: »Dopolnjeno je!« izpolnil Očetov načrt odrešenja in nam s svojim križem odprl nebeška vrata in premagal peklensko moč na svetu.
Zvečer so obredi velikega petka. Obredje ima tri dele: besedno bogoslužje, ko premišljujemo Pasijon po evangelistu Janezu, čaščenje križa in obhajilo. Osrednji del je čaščenje križa, ko smo povabljeni, da pristopimo k svetemu križu in mu izkažemo svoje spoštovanje do Jezusove neskončne ljubezni do nas: »Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da dá življenje za svoje prijatelje.«
Po obredih Najsvetejše prenesemo v božji grob in se za nekaj časa zadržimo ob njem v molitvi. Darovi, ki jih boste namenili v nabirko, bodo namenjeni vzdrževanju svetišč v Sveti deželi.
Velika sobota je dan Jezusovega počivanja v grobu in nestrpnega pričakovanja našega največjega praznika. Starodavna homilija pravi o veliki soboti takole: »Danes vlada velik molk na zemlji, velik molk in hkrati osamelost. Velik molk, ker počiva Kralj; zemlja je zatrepetala in umolknila, ker je Bog – človek zaspal in je zbudil speče od začetka.«
Zjutraj duhovniki blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo, s katerima verniki pokadijo in pokropijo domove. Ogenj použiva, ogreva, žge, prečiščuje …, zato je že od nekdaj veljal za posebej dragocenega. V Svetem pismu nastopa na več mestih: npr. Bog se Mojzesu prikaže v gorečem grmu na gori Sinaj (prim. 2 Mz 3,2); Izraelce je na poti skozi puščavo spremljal ognjeni steber, ki je bil znamenje Božje navzočnosti (prim. 2 Mz 13,21–22) ter drugod, kjer ima vlogo prečiščevanja.
Pri bogoslužju se ogenj uporablja pri slovesnih mašah v kadilnici z žarečim ogljem, na katerega se nalaga kadilo. Ob veliki noči se ogenj tudi blagoslavlja, saj simbolizira Kristusa, ki je luč sveta. Tako hiša, ki sprejme blagoslovljeni ogenj, sprejme luč, ki je Jezus Kristus.
Čez dan so v ospredju blagoslovi velikonočnih jedi, povabljeni pa ste tudi v cerkev, da obiščete Jezusa v božjem grobu po razporedu, ki je objavljen v oznanilih.
Glavno slavje se prične zvečer – z velikonočno vigilijo – to pomeni bedenje. Prvi kristjani so celo noč bedeli in tako v molitvi pričakali vstajenje. V današnjih časih je velikonočna vigilija krajša. Začne se ob mraku, da bi prišla do izraza svetloba velikonočne sveče in sveč, ki jih verniki prižgemo ob Kristusovi luči.
Ogenj, ki ga blagoslovimo na začetku velikonočne vigilije, je znamenje zmage luči nad temo, topline nad mrazom, življenja nad smrtjo. Med slovesnim prinašanjem velikonočne sveče v temno cerkev bo duhovnik trikrat zapel: »Kristusova luč!« Luč, ki je razsvetlila noč smrti in razsvetlila vsakega človeka, ki želi sprejeti Jezusovo odrešenje. Po prihodu v cerkev bomo s prižganimi svečami stoje poslušali velikonočno hvalnico. Po zadnjem berilu iz Stare zaveze bomo zopet zapeli Slavo, med katero se bodo ponovno oglasile orgle in razvezali zvonovi. Nato bomo zapeli velikonočno ALELUJO in poslušali evangelij o praznem grobu. Tretji del velikonočne vigilije je krstno bogoslužje, med katerim bomo obnovili naše krstne obljube.
VELIKA NOČ – NEDELJA GOSPODOVEGA VSTAJENJA
Velika noč ali Gospodovo vstajenje je največji krščanski praznik.
Praznik velike noči se prične z vstajenjsko procesijo – s trikratnim prepevanjem vstajenjske aleluje. Vsi, ki stanujete ob poti, kjer se bo razvila velikonočna procesija, ste vabljeni, da okna okrasite s cvetjem in prižgete sveče, da bomo tudi na zunaj pokazali naše veselje do Vstalega Kristusa. Velikonočno procesijo naredijo posebej veličastno tudi zunanja znamenja naše vere v Vstalega Kristusa – vaška bandera. Z udeležbo pri vstajenjski procesiji pokažemo, da smo ponosni kristjani, ki se ne ustavljamo ob zaprtem grobu, ampak verujemo v večno življenje in s tem tudi v naše vstajenje ob koncu sveta. Po procesiji sledi sveta maša v župnijski cerkvi.
Na kaj pomislite, ko slišite besedo ‘misijon’? Se vam v mislih izriše neskončna, ledena in prazna pokrajina, kjer temperature sežejo tudi do -60 °C?
Timotej in Jaka, mlada prostovoljca in ustvarjalca, sta se za eno leto podala na Arktiko v misijone. Tam ju je sprejela sestra Dorica Sever, ki sama na Arktiki živi že 25 let. Sprva ju je nekaj mesecev uvajala, na koncu pa je Božji načrt vsakega izmed njiju poslal v svoj Arktični misijon 300 km in dva poleta z letalom narazen.
Kako je do tega prišlo in kako je misijonariti na Arktiki, bosta razkrila na pričevanju v Šenčurju.
Vabimo vas, da jima prisluhnete v petek, 28.3.2025, ob 18.30 v župnijski dvorani v Šenčurju.
