V nedeljo, 14. avgusta, na predvečer praznika Marijinega vnebovzetja, je bila v Vogljah zvečer ob 19- ih slovesna sveta maša in blagoslov zunanje fasade na cerkvi svetega Simona
in Juda Tadeja . Slovesnost je ob somaševanju šenčurskih duhovnikov in domačega župnika, p. Andreja Pirša vodil gospod nadškof msgr. Stanislav Zore. Več slik je tukaj.
 |
 |
 |
 |
 |
| ŠENČUR | OLŠEVEK |
| 1. r.: sreda ob 16.30 in 17.15 | 1. r.: sreda ob 16.30 |
| 2. r.: torek ob 16.30 in 17.15 | 2. r.: sreda ob 17.15 |
| 3. r.: ponedeljek ob 15.00 in ob 16.00 | 3. r.: sobota ob 8.30 |
| 4. r.: ponedeljek ob 16.30 | 4. r.: sreda ob 15.30 |
| 5. r.: sreda ob 16.00 – F, ob 17.00 – D | 5. r.: sreda ob 14.30 |
| 6. r.: sreda ob 15.00 – F, ob 16.00 – D | 6. r.: v Šenčurju |
| 7. r.: torek ob 14.00 -F in ob 15.00 -D | 7. r.: v Šenčurju |
| 8. r.: petek ob 14.00 | 8. r.: v Šenčurju |
| 9. r.: petek ob 15.00 – F, ob 16.00 – D | 9. r.: v Šenčurju |
| VOGLJE | HRASTJE |
| 1. r.: torek ob 16.30 | 1. r.: četrtek ob 17.00 |
| 2. r.: torek ob 16.30 | 2. r.: četrtek ob 17.00 |
| 3. r.: ponedeljek ob 16.00 | 3. r.: sreda ob 17.00 |
| 4. r.: torek ob 17.15 | 4. r.: torek ob 16.00 |
| 5. r.: torek ob 15.30 | 5. r.: torek ob 16.00 |
| 6. r.: četrtek ob 16.30 | 6. r.: torek ob 16.00 |
| 7. r.: četrtek ob 15.30 | 7. r.: ponedeljek ob 17.00 |
| 8. r.: v Šenčurju | 8. r.: sreda ob 18.00 |
| 9. r.: v Šenčurju | 9. r.: sreda ob 18.00 |
| TRBOJE | |
| 1. in 2. r.: torek ob 17.30 | |
| 3. r.: sreda ob 17.00 | |
| 4. r.: ponedeljek ob 17.00 | |
| 5. r.: ponedeljek ob 17.50 | |
| 6. in 7. r.: ponedeljek ob 16.00 | |
| 8. in 9. r.: sreda ob 16.00 |
Vpis otrok v prvi razred verouka bo v torek, 30. avgusta, od 9-ih do 12-h in v četrtek, 1. septembra, popoldan od 15- ih do 17- ih v župnijski pisarni.
Starši, ki ste poročeni, prinesite s seboj družinske knjižice.
Srečanja za ministrante bodo vsako soboto dopoldan ob 9- ih. Pevske vaje otroškega pevskega zbora bodo vsak petek ob 17.00 (povabljeni otroci do vključno
3. razreda) in ob 18.30 (povabljeni otroci od 4. razreda dalje).
Pevske vaje odraslega pevskega zbora svetega Jurija bodo vsako sredo zvečer ob 20- ih.
Srečanja za srednješolce in študente bodo ob petkih zvečer ob 20- ih.
Tudi letošnji poletni oratorij je lepo uspel. Bogu hvala za ves blagoslov. Hvala tudi gospodu kaplanu Martinu in vsem animatorjem za vodenje programa in požrtvovalno spremljanje otrok. Posebno zahvalo dolgujemo še sponzorjem, ki ste materialno podprli projekt poletnega oratorija. Ti sponzorji ste: Občina Šenčur skupaj z županom gospodom Cirilom Kozjekom, nadalje Rešet d.o.o., Kruhkerija Gorjanc, d.o.o., Logar trade d.o.o., JMS Adriatic d.o.o., Vrtnarstvo in kmetijstvo Kadivec s.p., Marjan Kadivec s.p., Tinex d.o.o., Matjaž Rode s.p., Biofit d.o.o., Jurčič & C.O. d.o.o., Avto HI-FI Vidmar Darko s.p., Podoba in d.o.o., Krovstvo, kleparstvo in tesarstvo Uroš Puhar s.p., AMD Šenčur, Avtohiša Vrtač d.o.o. Kranj, Mlekarstvo Podjed d.o.o., Mizarstvo Andrej Svetelj s.p., Mesarstvo Čadež d.o.o., Kranjska pivovarna, d.oo., Kmetija Višnar in Prostovoljno gasilsko društvo Šenčur. Hvala tudi gospodinjam za pecivo in vsem, ki ste pomagali pri čiščenju in pospravljanju ter vsem, ki ste oratorijski program spremljeli z molitvijo. Vsem skupaj res iskrena hvala in Bog povrni!
Več o oratoriju si poglejte na oratorijski spletni strani.
Evharistična skrivnost, to je spomin Gospodove smrti in vstajenja, je središče vsega krščanskega življenja. Kristjani so že od prvih časov Kristusu, navzočemu v svetem Rešnjem telesu v povezavi z udeleževanjem pri evharistični daritvi in s prejemanjem obhajila izkazovali Božje češčenje. Posebno češčenje evharistije izven svete maše se je začelo širiti v 11. stoletju kot odgovor krivovercem, ki so tajili Kristusovo resnično in trajno navzočnost pod podobo posvečenega kruha in vina. Po drugem vatikanskem koncilu se praznik imenuje sveto Rešnje telo in Rešnja kri. Dvojni naslov poudarja, da je evharistija ena sama pod dvema podobama. Telovska procesija z Najsvetejšim v začetku ni bila sestavni del praznika, vendar so jo ponekod imeli že v 13. stoletju. Namen procesije je v tem, da javno izpovemo vero in vero poživljamo, se spominjamo prejetih darov in se zanje tudi zahvaljujemo in da s procesijo prosimo Gospoda za pomoč v stiskah, zoper neurje in prosimo za blagoslov zemlje. V 14. stoletju so v procesijo vključili štiri evangelije. Tako so se ustavljali ob štirih oltarjih, ki so jih postavili na štirih straneh, prebrali evangelij, zapeli pesem, zmolili molitev zoper neurje in prosili za blagoslov ter prejeli slovesni evharistični blagoslov. Tudi danes izkazujmo dolžno spoštovanje Jezusu, navzočemu v posvečeni hostiji, s poklekom in klečanjem, da s tem priznamo njegovo vsemogočnost in ljubezen, ki jo je izkazal do nas na križu in v svoji ponižnosti ostaja med nami v posvečeni hostiji do konca sveta.
V Šenčurju smo 16. junija po večerni sv. maši praznik počastili z slovesno farno procesijo. Več slik. Foto Janko Žibert
 |
 |
 |
 |
 |
Na Olševku smo 22. maja pri posebni maši ob 11. uri obhajali slovesnost prvega svetega obhajila. Več slik.
 |
 |
 |
 |
 |
SOBOTA, 28. maja 2022, OB 14.45 URI
ČASOVNI RAZPORED TEKMOVANJA:
– PRIJAVE EKIP: 14.00 – 14.30 KOSTANJEVČEV KOZOLEC NA PREBAČEVEM
– PREDPRIJAVE EKIP PRI STOJANU NA ŠMARNICAH ZAŽELJENE!
– SESTANEK KAPETANOV EKIP IN VODJE TEKMOVANJA: 14.30
– ŠTART PRVE EKIPE: 14.45, EKIPE ŠTARTAJO V RAZMAKU 3 MINUT
– PREDVIDEN PRIHOD PRVE EKIPE V CILJ: 17.00
– PODELITEV NAGRAD IN ZABAVA: 17.30 do 19.30
PRAVILA TEKMOVANJA:
– NA TEKMOVANJU SODELUJEJO 3-4 ČLANSKE EKIPE, V KATERI JE VSAJ 1 ČLAN STAREJŠI OD 15 LET.
– OBVEZNA OPREMA EKIPE JE NAHRBTNIK Z OSVEŽILNO PIJAČO IN MOBITEL.
ZABAVA IN ŽREBANJE NAGRAD NA KONCU TEKMOVANJA
V sredo, 4. maja je godoval sveti Florijan, ki je zavetnik gasilcev in priprošnjik za odvrnitev večnega in časnega ognja.
Rodil se je v 3. stoletju, okoli leta 250 v današnji vasi Zieselmauer blizu Dunaja v Avstriji, umrl pa 4. maja 304 v Lorchu, prav tako v Avstriji.
Domovina tega še danes enega najbolj priljubljenih »ljudskih« svetnikov, zavetnika proti požarom in povodnjim ter enega izmed štirinajstih priprošnjikov v sili, naj bi bila rimska provinca Norik, ki se je raztezala na ozemlju današnje Gornje Avstrije. Veliko je legend, ki opisujejo njegovo življenje, zgodovinski podatki pa so bolj skromni. Vemo le, da se je rodil v tretjem stoletju, po vsej verjetnosti v vasi Zeiselmauer blizu Dunaja. Bil je krščen in krščansko vzgojen. Kot častnik rimske vojske je dosegel pomemben položaj, saj je postal vodja pisarne cesarskega namestnika v Lauriaku (vzhodno od Linza). V času Dioklecijanovega preganjanja so tudi v tem mestu zaprli štirideset kristjanov. Florijan jim je želel pomagati, načrtoval je njihov pobeg iz ječe, pa so pri tem prijeli še njega in ga pripeljali pred namestnika Akvilina. Florijan je takoj priznal, da je kristjan in ni popustil prigovarjanju in grožnjam. Po mučenju so mu na vrat navezali težak kamen in ga vrgli v reko Enns.
Florjanovo sveto mašo smo obhajali v nedeljo, 8. maja na Prebačevem. Več slik je tukaj. Foto Luka Kostanjevec.
 |
 |
 |
 |
 |
V soboto, 23. aprila, goduje naš farni zavetnik sveti Jurij, zato smo na belo nedeljo in nedeljo Božjega usmiljenja, 24. aprila, obhajali tudi Jurijevo nedeljo. Po sveti maši ob 10. uri je bil na travniku poleg pokopališča blagoslov konj.
Več slik je tukaj.
 |
 |
 |
 |
 |
