župnija sv. Jurija, Šenčur

Krížev pót (latinsko Via crucis) je likovna upodobitev Jezusovega trpljenja od trenutka, ko ga je Poncij Pilat obsodil na smrt, do trenutka, ko ga mrtvega položijo v grob. Križev pot je poleg tega tudi molitev, ki jo verniki molijo, ko se spominjajo tega trpljenja. Razvil se je iz pobožnosti romarjev, ki so v Jeruzalemu sledili Jezusovi poti od mesta proti Golgoti. Ob poti so se ustavljali in molili, ob tem pa so se spominjali posameznih prizorov Jezusovega trpljenja. Križev pot se je razširil po Evropi zlasti po 13. stoletju, zaradi pobožnosti svetega Frančiška Asiškega in njegovih učencev.

Čisto svoj križev pot pa so pod vodstvom Stojana Kostanjevca pripravili tudi prebačevski otroci. Sami so namreč narisali vse postaje Jezusovega trpljenja, in jih tudi predstavili pri molitvi.

V soboto, 6. marca bomo v naši župniji v imenu vse nadškofije častili Jezusa v presvetem zakramentu.

Molitvene ure na praznik celodnevnega češčenja sv. Rešnjega telesa
- ob 8.00 sveta maša
- od 9.00 do 10.00: možje in fantje
- od 10.00 do 11.00: Prenova v duhu
- od 11.00 do 12.00: farani iz vseh podružnic
- od 12.00 do 13.00: duhovniki
- od 13.00 do 14.00: žene in dekleta
- od 14.00 do 15.00: Frančiškova skupina
- od 15.00 do 17.00: veroučna šola
- od 17.00 do 18.00: Župnijski pastoralni svet
- ob 18. uri pete litanije Srca Jezusovega, blagoslov z Najsvetejšim in slovesna sveta
maša, ki jo bo vodil stolni kanonik prelat dr. Borut Košir.

V svoje osebne in skupne molitve vključimo tudi evharistični kongres, da bi zares dosegel svoj namen v čimvečjem obsegu.

Pridite molimo!

Kot nam je že znano, bo letos v nedeljo, 13. junija, Vseslovenski evharistični kongres v Celju. Naši škofje želijo, da se ta dan čimvečje število vernikov zbere k skupnemu slavju Jezusa v Najsvetejšem zakramentu. Ta dan naj bi bili vsi slovenski verniki ena sama velika župnija. V zvezi z evharističnim kongresom in praznikom celodnevnega češčenja svetega Rešnjega Telesa v naši župniji je primerno izpostaviti nekaj poudarkov tega vzvišenega zakramenta.

Na voljo je novi Farni list: 3/2010.
Nadaljujemo z pričevanjem g. Miloša Briškega. Celotno do sedaj objavljeno besedilo je tukaj.

Ko smo prispeli v Konstanco, smo ob morju čakali nekaj dni. Vse je kazalo, da nas bodo po morju peljali nekam daleč. Vkrcali so nas na popolnoma razdejano ladjo, na kateri je bil komaj še prepoznavni napis FEODOZIJA. Bili smo prestrašeni in smo imeli zelo čudne občutke. Bili smo prepričani, da nas bodo s takšno slabo ladjo sredi Črnega morja potopili in izbrisali z zemlje.

V nedeljo smo v župnijski kapeli zaključili duhovne vaje za zakonce, ki jih je vodil jezuit p. Andrej Benda.

Že kar nekaj let potekajo te duhovne vaje tako, da se nekajkrat dnevno dobimo v župnijski učilnici, kjer nam voditelj s kratkim razmišljanjem predstavi temo. Nato par dobi še odlomek iz svetega pisma ali misel in o tem lahko razmišlja ali se pogovarja preko dneva.

Več tukaj.

Na voljo je novi Farni list: 2/2010.

Nadaljujemo z pričevanjem g. Miloša Briškega. Celotno do sedaj objavljeno besedilo je tukaj.

Iz življenjskega pričevanja duhovnika g. Miloša Briškega

Ko smo pristali v ruskem ujetništvu, so nam pazniki pobrali celo tisto, kar je bilo nujno za preživetje. Več kot teden dni nismo dobili hrane in vode, da bi se vsaj malo okrepili. Bilo je zares hudo. Po tednu dni smo bili tako izčrpani, da nas noge niso več držale. Ležali smo po travi in mirno čakali, kaj se bo zgodilo. Če sem v naglici vstal, me je v trenutku obšla slabost in sem padel nazaj na tla. Ko smo tako obnemogli, nas je po 12 skupaj dobilo vsak dan en hlebček kruha, ki je tehtal približno 1 kg. Končno smo dobili tudi kakšen požirek vode, za umivanje pa je že ni bilo dovolj.

2. februar 2010: Cerkev na Slovenskem (iz www.rkc.si)

Evharistija, luč v temi življenja je tema 14. svetovnega dneva posvečenega življenja, ki se v Cerkvi obeležuje na praznik Gospodovega darovanja v templju*,(1) 2. februarja 2010. Omenjeni svetovni dan je leta 1997 ustanovil papež Janez Pavel II. (1978–2005) kot dan molitve za može in žene, ki so se odločili za življenje v enem izmed katoliških redov ali skupnosti apostolskega življenja. Dogodek sovpada s praznikom *Gospodovega darovanja v templju ali z ljudskim imenom svečnica, ker se na ta dan po starodavni navadi po cerkvah blagoslavljajo sveče, ki simbolizirajo Kristusa – luč življenja.

Duhovne vaje za zakonce, ki jih bo vodil jezuit p. Andrej Benda, so prestavljene na kasnejši datum!

Potekale bodo od petka, 19. do nedelje, 21. februarja v župnijski kapeli v Šenčurju. Začetek je ob 16. uri. Vsi duhovni nagovori bodo potekali  tako, da se jih boste lahko udeležili tudi tisti, ki zaradi dela ali drugih obveznosti ne morete oditi za tri dni od doma.

Prijave oddajte v župnišču (lahko tudi preko e-pošte tukaj).

Zakonske skupine | slike

V nedeljo, 24. januarja 2010, ob 16.00, je bila v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani umestitev novega ordinarija, nadškofa in metropolita msgr. dr. Antona Stresa, 35. rezidencialnega škofa v 549-letni zgodovini ljubljanske krajevne Cerkve.

Papež Benedikt XVI. je dne 28. novembra 2009 sprejel odpoved službi dosedanjega ljubljanskega nadškofa metropolita msgr. Alojza Urana ter za njegovega naslednika imenoval dosedanjega mariborskega nadškofa pomočnika in apostolskega administratorja celjske škofije msgr. dr. Antona Stresa.

Več na www.rkc.si

Na voljo je novi Farni list: 1/2010.

Nadaljujemo z pričevanjem g. Miloša Briškega. Celotno do sedaj objavljeno besedilo je tukaj.

Iz življenjskega pričevanja duhovnika g. Miloša Briškega

Iz vseh strani smo začeli doživljati napade ruske vojske. Bolj ko se je bližal konec vojne, bolj so se krepili zračni napadi. Ko smo se umikali, smo se zlasti podnevi želeli zateči v gozdove, vendar so granate letele vsevprek. Doživeli smo zelo težek zračni napad. Še danes ne vem, kaj se je pravzaprav dogajalo. Spominjam pa se, da je ena bomba padla dober meter stran od mene in se zarila v zemljo, vendar ni eksplodirala. Priznati moram, da me je tudi tokrat Bog na čudežen način po priprošnji Božje Matere obvaroval in me ohranil pri življenju. Naj omenim, da sem vedno imel pri sebi rožni venec in čudodelno svetinjico Božje Matere, ki ju še danes hranim. Za varstvo sem hvaležen tudi angelu varuhu.