V sredo, 23. aprila, goduje naš farni zavetnik sveti Jurij. Ta dan je tudi praznik naše občine Šenčur.

Na velikonočni ponedeljek je bila zjutraj ob 8. uri v farni cerkvi sveta maša in molitev za Božji blagoslov naše župnije in občine. Ob bližini godovnega praznika svetega Jurija je bil še tradicionalni sprevod konj, ki ga je spremljal pihalni orkester občine Šenčur. Bogoslužje z blagoslovom konj je bilo po sveti maši ob 10. uri na travniku pri pokopališču.

Več slik. Foto Janko Žibert

Tednu pravimo veliki, ker takrat podoživljamo najpomembnejše dogodke Kristusovega življenja. Za verne ljudi so dogodki velikega ali svetega tedna (od cvetne nedelje do velike noči) šola življenja, ki nas uči modrosti, ki jo izpoveduje naša velikonočna pesem »Le pomni, pomni to skrivnost: čez Golgoto gre pot v radost.« Obredje velikega tedna (veliki četrtek, veliki petek in velikonočna vigilija) tvori eno samo bogoslužje, saj Cerkev želi podoživeti Jezusove zadnje trenutke tako, kot so bili – brez prekinitev – od dvorane zadnje večerje do Jezusovega vstajenja.
Povabljeni smo, da si v tem svetem času doma vsak dan preberemo del Kristusovega pasijona (Jn 18–20), da bi lažje sledili Jezusovemu trpljenju: ponedeljek – Jezus na Oljski gori, torek – Judovo izdajstvo, sreda – Petrova zatajitev, četrtek – zadnja večerja, petek – sodba, križev pot, križanje in Jezusova smrt, sobota – Jezusov pokop, nedelja – Jezusovo vstajenje in prazen grob.

CVETNA NEDELJA

V spomin na Jezusov veličastni vhod v Jeruzalem obhajamo cvetno nedeljo – začetek velikega tedna. Tako kot so ljudje v tistem času navdušeno pozdravljali Jezusa s palmovimi vejami in plašči, ga tudi mi pozdravljamo z raznovrstnim zelenjem, petjem in predvsem z gorečo molitvijo. Ob tem se tudi mi pridružimo množicam, ki navdušeno vzklikajo Kralju: »Hozana na višavah! Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu!«

VELIKI ČETRTEK

Na veliki četrtek obhajamo spomin na zadnjo večerjo. Jezus je med tem obedom postavil zakramenta svete evharistije in mašniškega posvečenja ter učencem zapustil novo zapoved: »Ljubite se med seboj, kakor sem jaz vas ljubil!«
V spomin na zadnjo večerjo bomo obhajali sveto daritev, pri kateri se bomo posebej zahvalili za dar svete evharistije in mašniškega posvečenja. Jezus se je vnaprej daroval za naše odrešenje, ko je dejal: »To je moje telo, ki se daje za vas.« Od takrat je pri vsaki sveti maši skrivnostno navzoč med nami. Ob praznovanju praznika evharistije lahko premislimo, kaj nam pomeni ta najsvetejši zakrament. Kako notranje pripravljen prejemam Jezusa v svoje srce, kako se to kaže tudi na zunaj in končno, s kakšnim spoštovanjem zaužijem posvečeno hostijo? Mi je mogoče to že postala navada, ali se vsakič znova zavem, da v rokah držim samega Boga?
Med sveto mašo bodo utihnili zvonovi in orgle, ker se začenja čas Jezusovega trpljenja.
Po zadnji večerji se je Jezus odpravil na Oljsko goro, kjer je potil krvavi pot in noč prebedel v molitvi. Svojim učencem je dejal: »Čujte in molite, da ne pridete v skušnjavo!« Jezusa so nato njegovi nasprotniki prijeli in ga odvedli v ječo. V spomin na to bomo Najsvetejše prenesli na stranski oltar, ki ponazarja ječo. Vsi lepo povabljeni, da se Jezusu pridružimo v skupni čuječnosti in molitvi. Posnemajmo Jezusa, ki je prosil Očeta za pomoč in naj nas ne premaga malodušnost, kot je apostole, da so ob tej uri Jezusovega boja zaspali.

VELIKI PETEK

Veliki petek je dan Jezusovega trpljenja in smrti, zato je ta dan strogi post. Tudi s strogim postom se še z zadnjimi napori v postnem času odpovejmo mesu in vsem nepotrebnim stvarem ta dan. Veliki petek je edini dan v letu, ko nikjer ni svete maše. Na ta dan se je v polnosti uresničila Jezusova daritev pri zadnji večerji. Kar smo obhajali večer prej, se to uresniči na Jezusovem križu in se ponavlja vsako sveto mašo. Na veliki petek smo še posebej povabljeni da se ob 15. uri, uri Jezusove smrti na križu, spomnimo na Jezusovo trpljenje in smrtni boj na križu, ko je s svojim vzklikom: »Dopolnjeno je!« izpolnil Očetov načrt odrešenja in nam s svojim križem odprl nebeška vrata in premagal peklensko moč na svetu.
Zvečer so obredi velikega petka. Obredje ima tri dele: besedno bogoslužje, ko premišljujemo Pasijon po evangelistu Janezu, čaščenje križa in obhajilo. Osrednji del je čaščenje križa, ko smo povabljeni, da pristopimo k svetemu križu in mu izkažemo svoje spoštovanje do Jezusove neskončne ljubezni do nas: »Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da dá življenje za svoje prijatelje.«
Po obredih Najsvetejše prenesemo v božji grob in se za nekaj časa zadržimo ob njem v molitvi. Darovi, ki jih boste namenili v nabirko, bodo namenjeni vzdrževanju svetišč v Sveti deželi.

Več slik

VELIKA SOBOTA

Velika sobota je dan Jezusovega počivanja v grobu in nestrpnega pričakovanja našega največjega praznika. Starodavna homilija pravi o veliki soboti takole: »Danes vlada velik molk na zemlji, velik molk in hkrati osamelost. Velik molk, ker počiva Kralj; zemlja je zatrepetala in umolknila, ker je Bog – človek zaspal in je zbudil speče od začetka.«

Zjutraj duhovniki blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo, s katerima verniki pokadijo in pokropijo domove. Ogenj použiva, ogreva, žge, prečiščuje …, zato je že od nekdaj veljal za posebej dragocenega. V Svetem pismu nastopa na več mestih: npr. Bog se Mojzesu prikaže v gorečem grmu na gori Sinaj (prim. 2 Mz 3,2); Izraelce je na poti skozi puščavo spremljal ognjeni steber, ki je bil znamenje Božje navzočnosti (prim. 2 Mz 13,21–22) ter drugod, kjer ima vlogo prečiščevanja.

Pri bogoslužju se ogenj uporablja pri slovesnih mašah v kadilnici z žarečim ogljem, na katerega se nalaga kadilo. Ob veliki noči se ogenj tudi blagoslavlja, saj simbolizira Kristusa, ki je luč sveta. Tako hiša, ki sprejme blagoslovljeni ogenj, sprejme luč, ki je Jezus Kristus.

Več slik

Čez dan so v ospredju blagoslovi velikonočnih jedi, povabljeni pa ste tudi v cerkev, da obiščete Jezusa v božjem grobu po razporedu, ki je objavljen v oznanilih.

Več slik Hotemaže, Visoko (foto Janko Žibert)

Glavno slavje se prične zvečer – z velikonočno vigilijo – to pomeni bedenje. Prvi kristjani so celo noč bedeli in tako v molitvi pričakali vstajenje. V današnjih časih je velikonočna vigilija krajša. Začne se ob mraku, da bi prišla do izraza svetloba velikonočne sveče in sveč, ki jih verniki prižgemo ob Kristusovi luči.
Ogenj, ki ga blagoslovimo na začetku velikonočne vigilije, je znamenje zmage luči nad temo, topline nad mrazom, življenja nad smrtjo. Med slovesnim prinašanjem velikonočne sveče v temno cerkev bo duhovnik trikrat zapel: »Kristusova luč!« Luč, ki je razsvetlila noč smrti in razsvetlila vsakega človeka, ki želi sprejeti Jezusovo odrešenje. Po prihodu v cerkev bomo s prižganimi svečami stoje poslušali velikonočno hvalnico. Po zadnjem berilu iz Stare zaveze bomo zopet zapeli Slavo, med katero se bodo ponovno oglasile orgle in razvezali zvonovi. Nato bomo zapeli velikonočno ALELUJO in poslušali evangelij o praznem grobu. Tretji del velikonočne vigilije je krstno bogoslužje, med katerim bomo obnovili naše krstne obljube.

VELIKA NOČ – NEDELJA GOSPODOVEGA VSTAJENJA

Velika noč ali Gospodovo vstajenje je največji krščanski praznik.
Praznik velike noči se prične z vstajenjsko procesijo – s trikratnim prepevanjem vstajenjske aleluje. Vsi, ki stanujete ob poti, kjer se bo razvila velikonočna procesija, ste vabljeni, da okna okrasite s cvetjem in prižgete sveče, da bomo tudi na zunaj pokazali naše veselje do Vstalega Kristusa. Velikonočno procesijo naredijo posebej veličastno tudi zunanja znamenja naše vere v Vstalega Kristusa – vaška bandera. Z udeležbo pri vstajenjski procesiji pokažemo, da smo ponosni kristjani, ki se ne ustavljamo ob zaprtem grobu, ampak verujemo v večno življenje in s tem tudi v naše vstajenje ob koncu sveta. Po procesiji sledi sveta maša v župnijski cerkvi.

Več slik velikonočne maše na Olševku