Pepelnica

V sredo, 14. februarja, smo z obredom pepeljenja, ki je zunanje znamenje minljivosti, pa tudi naše pokore in spreobrnjenja, začeli postni čas in pripravo na veliko noč.

Pepel je znamenje minljivosti, smrti, pa tudi človekove krhkosti, saj se tudi on po smrti spremeni v prah in pepel. Vernemu človeku je pepel tudi znamenje pokore in prenovitve. Kakor ogenj snov prenovi v pepel, tako naj bi se tudi človek s pokoro prerodil v novega človeka (prim. Ef 4,17–24). Ko mašnik na začetku postnega časa vernikom s pepelom na čelo začrta znamenje križa in izreče: Pomni, človek, da si prah in da se v prah povrneš, napoveduje konec zemeljskega življenja. Vse sčasoma postane pepel, tako veliko in pomembno, kot tudi majhno in nevredno. V svetopisemski govorici pepel pomeni minljivost in nevrednost. Človek se v stiski in ob smrti zave bivanjske omejenosti in si v trenutkih žalosti, prošnje in pokore na glavo posipa pepel.

Postni čas je spokorni čas in obdobje priprave na veliko noč. Kristjani v tem času pri bogoslužju in v zasebnem življenju več premišljujemo o pomenu Kristusovega trpljenja in njegove smrti na križu ter o njegovi velikonočni zmagi življenja nad smrtjo. Tudi Kristus se je pred nastopom javnega delovanja štirideset dni postil v puščavi, o čemer poročajo trije evangelisti (prim. Mt 4,1–11, Mr 1,12–13 in Lk 4,1–13).

Pomenljiv vidik posta je poglobitev osebne povezanosti z Bogom, sredstva za doseganje tega cilja pa so poleg molitve in prejemanja zakramentov sprave in evharistije tudi odpovedi določeni razvadi ali dobrini ter dobra dela. S prejemom zakramenta krsta so pri novokrščenemu odpuščeni in očiščeni vsi grehi. Postni čas duhovnost krsta izpostavlja kot razsežnost sprave med Bogom in človekom.

Strogi post – ko naj bi se samo enkrat v dnevu najedli do sitega – je na pepelnico in veliki petek, zdržek od mesa in mesnih jedi pa vsak petek v postnem času. Namen posta ni prvenstveno v odpovedi določeni hrani in pijači, ampak v spreobrnjenju srca in doseganju večje odprtosti za potrebe bližnjega ter v večji povezanosti z Bogom prek molitve. Cerkev uči, da so dobra dela, post, miloščina ubogim in molitev usmerjena k doseganju osebnega spreobrnjenja in ne sama sebi namen.

Povzeto po rkc.si

Več slik

In memoriam p. Polikarp BROLIH (1923–2024)

»Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika po svoji besedi v miru..« (Lk 2, 29).

Današnji evangelij vsebuje besede: »Pojdi domov k svojim ljudem in jim oznani, kako velike reči ti je storil Gospod in se te usmilil.« Besede, »pojdi domov«, so bile morda na nek način klic, da je danes, 29. januarja 2024 ob 17. uri odšel k Gospodu po zasluženo plačilo tudi njegov zvesti in dobri služabnik, stoletnik p. Polikarp Brolih. Kdo ne bi poznal častitljivega Gospodovega služabnika, ki je toliko let delil zakrament svete spovedi na različnih koncih domovine, vse od leta 2007 pa na Brezjah. Romarski kraj, ki ga je pater Brolih leta 1993 takole opisal: »Brezje, ta lepi kraj v deželi pod Triglavom, naj vedno močneje razliva in podarja mir dušam in upanje srcem, ki z vero in hrepenenjem prihajajo k Mariji Pomagaj. Frančiškovi bratje pa naj v ponižni ljubezni uresničujejo Jezusovo naročilo o služenju vsem.« Vse to je p. Brolih sam srčno uresničeval in – služil drugim. Naj se spočije od svojega truda pri Gospodu!

Fotografije so iz biserne maše, ki jo je p. Polikarp obhajal 7. julija 2019 v Preddvoru.

Zadnje čase zime niso več take, kot so bile včasih. Ko pa pade sneg, se izgled pokrajine precej spremeni. Kako je to videti v Šenčurju, si lahko pogledate na slikah dhp Janeza Modica.

Svetopisemski maraton

V sklopu letošnjega Svetopisemskega maratona, ki se odvija od 20. do 25. januarja, je poleg nenehnega večdnevnega branja Svetega pisma organiziran tudi spremljevalni program. Uvodni dogodek v soboto, 20. januarja, z naslovom Prehojena pot vere, ki se je odvijal v župnijski dvorani v Šenčurju, je bil lep uvod, močno pričevanje in spodbuda zaupanja v Božja pota. Gost je bil Matic Vidic, stalni diakon, pripadnik vojaškega vikariata, specializant logoterapije in prostovoljec pri Romih.

Več lahko preberete tukaj, več slik pa je tukaj.

PRAZNIK SVETE DRUŽINE

V nedeljo, 31. decembra, smo obhajali praznik svete družine. Pri sveti maši ob 10- ih je bil blagoslov otrok. Ta dan je tudi zadnji v tem koledarskem letu, zato smo pri sveti maši zjutraj ob 8- ih in dopoldan ob 10- ih zapeli zahvalno pesem in z njo izrazili hvaležnost Bogu za vse milosti preteklega koledarskega leta. Ta dan je tudi Silvestrovo in drugi sveti večer, ko ob večerni družinski molitvi blagoslovimo domove. Več slik.

Praznik sv. Štefana

V torek, 26. decembra, smo obhajali praznik prvega mučenca, svetega Štefana. Pri vseh svetih mašah smo imeli blagoslovili soli, ki jo potlej lahko dodamo naši hrani in krmi za živino.

Ob 10- ih je bila sveta maša tudi v Srednji vasi, po njej pa že tradicionalni blagoslov konj. Tokrat je ta potekal na travniku za cerkvijo. Več slik (foto Janko Žibert)

Štefanovo na Prebačevem

V torek, 26. decembra 2023, ob 18h bomo pri jaslicah na obračališču na Prebačevem praznovali božič ter dan samostojnosti in enotnosti. Vabljeni, da si ogledate kulturni program in se s tremi kralji odpravite proti kozolcu na koncu vasi, kjer bo druženje ob ognju, čaju in pecivu!