V okolico cerkve v Hrastju, ki je del naše šenčurske župnije, se je v zadnjem času priselilo kar nekaj družin in posameznikov, ki so nezadovoljni s pogostostjo in jakostjo zvonjenja in bitja cerkvene ure. Zvonjenje so prijavili na Inšpekcijo za okolje, kjer so odgovorili, da oglašanja cerkvenih zvonov ne prepoznavajo kot vir, ki obremenjuje okolje s hrupom. Sledili so pozivi na Občino Kranj, na župnijo Šenčur in Kranj, na Ljubljansko nadškofijo, naj ukrepajo po njihovih zahtevah. Odgovor vseh inštitucij je bil enak – zvonjenje ni vir hrupa.
Februarja lani sem skupaj s ključarjema podružnice sosede povabil na srečanje, da se pogovorimo o njihovih težavah. Predstavili so skupno izjavo, v kateri zahtevajo:
- Ukinitev nočnega bitja ure med deseto in sedmo zjutraj.
- Namestitev polknic, ki bi delno preusmerile zvok, da se ne bi odbijal od bližnjih stavb.
- Zmanjšanje jakosti zvonjenja na decibele, ki so dovoljeni v strnjenem naselju.
- Med vikendi jutranje zvonjenje ob osmih namesto ob sedmih.
- Zvonjenje za umrlega ob kasnejših urah, ne ob sedmih zjutraj.
- Krajši intervali zvonjenja.
S ključarjema smo jim predstavili mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, v katerem navajajo, da je zvonjenje slovenska nesnovna kulturna dediščina in da želijo, da se to ohrani. Predstavili smo jim tudi dokument Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, v katerem pojasnjujejo, da po slovenski zakonodaji zvonjenje ni vir hrupa, po mnenju svetovne zdravstvene organizacije pa zvonjenje cerkvenih zvonov ni hrup, ki bi mu lahko pripisali škodljive učinke na zdravje ljudi. Oba dokumenta smo jim predali.
Predstavili smo tudi mnenje strokovnjaka, ki se ukvarja z avtomatizacijo pogonov zvonov in bitja cerkvenih ur, v katerem ugotavlja, da so zvonovi v Hrastju dobro uglašeni, da pa se je tehnologija v tem času spremenila in bi s preureditvijo sistema vpetja, zamenjavo kembljev, posodobitvijo pogonov in novo avtomatiko lahko ohranili domet zvena zvonov in hkrati znižali zvok ob cerkvi. Prav tako bi z zamenjavo kladiv cerkvene ure lahko v nočnem času znižali jakost bitja ure.
Za namestitev polknic ali rešetk na line zvonika smo dobili soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, zahtevajo pa, da so lesene, hrastove in da se lamele rešetk lahko nastavljajo. Vsa našteta dela so bila lani ocenjena na 40.000,00 eur. Zaradi obnove cerkve teh sredstev trenutno nimamo, zato smo že lani omenjenim sosedom predlagali, da lahko zberejo sredstva in bomo organizirali mojstre, ki bodo pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in škofijskega kolavdatorja, strokovnjaka na področju zvonov in zvonjenja, izvedli našteta dela.
Teh sredstev sosedje niso pripravljeni zbrati in nadaljujejo pritisk na župnijo in župnika. Primer so javili na RTV Slovenija, ki je ta teden v Hrastju snemala prispevek za televizijsko oddajo Tednik, ki bo na sporedu jutri, v ponedeljek 22.9.2025. Sam osebno nisem želel nastopati pred kamero, sem pa svojo izjavo novinarki podal po telefonu.
Slovenska škofovska konferenca je leta 2014 izdala Smernice Slovenske škofovske konference o rabi cerkvenih zvonov, v katerem med drugim ugotavlja, da je:
- Kritična obremenitev v bližini cerkva presežena le izjemoma, pa še takrat gre to preseganje predvsem na račun slabega prostorskega načrtovanja, na podlagi katerega je bila izvedena neprimerna umestitev stanovanjskih ali drugih stavb z varovanimi prostori v bližino cerkvenega zvonika.
- Zvonjenje je znamenje verske svobode in pripadnosti katoliški skupnosti, zato ima na tem področju cerkvena oblast avtonomijo in izključno pravico urejati to zadevo.
Problematika cerkvenega zvonjenja v Hrastju presega zgolj tehnične prilagoditve zvonika in iskanje kompromisov med vaščani. Mi jo razumemo kot nestrpnost do naše svobode do veroizpovedi in do ohranjanja slovenske kulturne dediščine. Cerkev je že stoletja del naših vasi in tudi v Hrastju njen zvon simbolizira slovensko zgodovino.
Zvonjenje in bitje ure za nas nista hrup, ampak nas večkrat dnevno spomnita na našo duhovno moč, na pripadnost in naše korenine.
Svoboda vere, ki je zapisana tudi v naši državni ustavi, nam omogoča, da ne le ohranimo zvonove in cerkve, temveč tudi temeljne vrednote slovenstva: strpnost, svobodo in spoštovanje vsakega posameznika.
Vsi skupaj se moramo zavzemati za spoštovanje naše vere in njenih zunanjih znamenj, pa pripadnosti Cerkvi, za ohranjanje naše vere in kulturne dediščine, tako kot naši predniki vrsto desetletij in stoletij doslej.
Tole pojasnilo je objavljeno tudi na župnijski spletni strani, www.sencur.net, prav tako tudi vsi omenjeni dokumenti ter zapisnik našega sestanka z vaščani Hrastja v februarju 2024.
Šenčur, 19.9.2025
Urban Kokalj, župnik
Priloge:
– Zapisnik sestanka z vaščani Hrastja v februarju 2024
– Mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v datoteki zapisnika)
– Dopis Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (v datoteki zapisnika)
– Mnenje strokovnjaka, ki se ukvarja z avtomatizacijo pogonov zvonov in bitja cerkvenih ur (v datoteki zapisnika)
– Smernice Slovenske škofovske konference o rabi cerkvenih zvonov