Sv. Ambrož je zavetnik čebelarjev in svečarjev. Ko je še kot dete ležal v zibelki, je nanj prišel roj čebel, ki se je potem vzdignil, ne da bi ga pičila ena sama čebela. V njegovih ustih so pustile obilico medu, kot preroško znamenje sladkosti njegovih kasnejših besed in spisov.
Sv. Ambrož je govoril sladko kot med … Ob njegovih pridigah se je spreobrnil celo sam učitelj govorništva, sv. Avguštin. V bogoslužje je vpeljal ljudsko petje.
Svete maše v farni cerkvi so se tokrat udeležili čebelarji z svojimi prapori. S tem so pokazali tudi svojo vero in zaupanje v božjo pomoč, ki je pri njihovem delu še kako potrebna.
 |
 |
 |
 |
 |