• župnija sv. Jurija, Šenčur

  • Župnijsko romanje v Lurd

11. maj 2015

Župnijsko romanje v Lurd

Več slik je tukaj.

16. – 21. aprila 2015

V svežem četrtkovem jutru smo se šenčurski farani zbrali ter z avtobusom krenili na dolgo pot, ki je bila pred nami.

Preko severne Italije mimo Torina do Orope, enega najstarejših Marijinih svetišč na zahodu, ki leži 1200 m visoko v gorski kotlini med Alpami. Legenda pripoveduje, da je v 4. stoletju sv. Evzebij na tem mestu zgradil kapelico in vanjo postavil lesen Marijin kip, ki naj bi ga prinesel iz Jeruzalema. Zaradi naraščanja števila romarjev so v 17.stoletju postavili večjo cerkev, še večjo – baziliko pa zgradili v 19. stoletju. Tu smo obhajali tudi prvo romarsko sveto mašo v priprošnjo za srečno romanje ter skupno bivanje na poti.

 

Nadaljevanje …

Drugi dan, v petek 17. aprila, smo pot nadaljevali do Arsa, kjer je bil sv. Janez Maria Vianney imenovan sprva za kaplana, kasneje župnika tamkajšnje župnije. Pri sveti maši, ki smo jo obhajali nas je naš domači župnik Urban prijetno nagovoril, izpostavil močan vzor arškega župnika, sprva nadarjenega mladeniča ki zaradi slabega znanja latinščine tvega, da ne bo dosegel mašniškega posvečenja. Sv. Janez Maria Vianney je bil dušni pastir, ki z neznansko gorečnostjo, neprestanim spovedovanjem,  srčnim delovanjem ljudstvo Arsa spreobrne, prenovi in posveti v pravi Božji vinograd. Skromni duhovnik, poznan kot arški župnik velja za zaščitnika, predvsem pa močnega in velikega vzornika vsem našim dušnim pastirjem, predvsem župnikom.

Nevers – mesto smrti preproste svetnice, ki ni iskala lastne slave, ampak je pred njo bežala, sv. Bernardke Lurške. Rodila se je v Lurdu, najbolj obiskanem Marijinem božjepotnem svetišču. Marija se ji je na mestu, kjer danes stoji votlina prikazala osemnajstkrat, s čimer je mala Bernardka prejela veliko življenjsko nalogo. Pri enem od prikazanj ji je namreč Gospa, ki se je predstavila pod imenom »Brezmadežno spočetje« naročila, naj vsem duhovnikom oznani, da na tem mestu sezidajo kapelo. Ker so jo imeli za lažnivko so ji nastavljali pasti, da bi se je ujela na besedo, a Bernardka se ni dala zmesti. Želela se je le umakniti radovednim ljudem in kmalu je bila sprejeta v samostan usmiljenih sester v Neversu. Sama zase je dejala, da je kot »metla«, ko je izpolnila svojo nalogo, so jo postavili v »kot« – nastanjena daleč stran od Lurda. Bernardka Luška je vsem nam lahko zgled v prepričanju, da je najbolj modro živeti v skladu z resnico, da sami od sebe nismo in nimamo nič, temveč je vse dar od Boga.

Dobra volja, radovednost, kaj vse lepega bomo doživeli v skupnih dneh, nas je v sobotnem popoldnevu pripeljala do enega najbolj obiskanih romarskih mest pod Pirneji – Lurda.

Večerna procesija z lučkami je kljub močnemu deževju, mokrim oblačilom, premočenim čevljem in s kapljami  skozi dežnik  nagovorila slehernega izmed nas. Lurd je res kraj številnih čudežev, neprestane molitve, upanja,…

Nedeljo smo pričeli z jutranjo sveto mašo pred votlino, kjer smo Marijin izročili vse naše prošnje, zahvale, vse naše domače, prijatelje, farane,…

Po zajtrku smo se odpravili na raziskovanje veličastnega mesta. Ogledali smo si muzej Bernardkine rojstne hiše, ječe, farno cerkev ter grob tamkajšnjega župnika Piemonta, za kratek čas prisostvovali maši narodov v veliki podzemni baziliki Pija X. Sprehodili smo se do zgornje bazilike Brezmadežnega spočetja, kripte ter spodnje bazilike Rožnega venca, pred katero smo lahko občudovali mozaike p. Marka Ivana Rupnika, ki so nastali ob 150-letnici prikazanj.

V popoldanskem času smo imeli čas za osebno molitev, sprehode, ki smo ga obkrožili s skupnim križevim potom, pri katerem je zanimivo, da so vse figure iz brona v naravni velikosti. V večernem času je sledila  procesija z lučkami, kateri se je udeležilo ogromno ljudi, med njimi tudi invalidi, bolniki s svojimi spremljevalci. Radost za vse romarje med procesijo je bila v slovenskem jeziku zapeta pesem Zvonovi zvonijo  ter molitev Zdrava Marija.

V ponedeljek zjutraj smo se s sveto mašo v kapeli sv. Ane in zaključno kavo v hotelu poslovili od Lurda ter pot nadaljevali do srednjeveškega mesta Caracassonne. Njegova srednjeveška utrdba je dodana na Unescov seznam svetovne dediščine.

Naš zadnji uradni postanek pa je bil v nekdanjem papeškem mestu Avigon. Mesto se nahaja v francoski regiji Provansa – Alpe  – Azurna obala.

Za konec hiter postanek na sloviti Azurni obali ter ogled Maroka – čeprav od daleč :-)

Vožnja proti domu je v izmenjavi medsebojnih vtisov, prepevanju pesmi Mariji na čast ter molitvi rožnega venca hitro minila.

Skupno romanje smo zaključili z zahvalno sveto mašo, pri kateri smo se zahvalili za vse prejete milosti, ki smo jih bili v dneh skupnega bivanja deležni.

Lahko sklenem z mislijo, da je bilo kljub deževnemu vremenu pod Pireneji jasno nebo v srcu vsakega romarja, saj je naša odprtost za delovanje Božje ljubezni v nas iz dneva v dan bolj rasla. Prijetna skupina, povezanost na avtobusu, pri molitvi, prepevanju, bogoslužju in ob skupni mizi je v vsakem pustila seme, ki bo še raslo in rodilo duhovne sadove.

Še dva videoposnetka:


Vsi skupaj pa se veselimo skupnega romanja v prihodnjem letu.

Mateja Golorej

Več slik je tukaj.

Objavljeno: ponedeljek, 11. maj 2015 ob 19:30 v kategoriji Dogodki. Odzive nanj lahko slediš preko RSS 2.0 povezave. Komentarji in pingi trenutno niso možni.

...

  • Božja beseda za danes

  • Napovednik

    • Ni dogodkov.
  • Zadnje objavljene slike

  • blaženi Alojzij Grozde

  • Alojzij Grozde