cerkev sv. Urha
Enoladijsko cerkev z gotskim prezbiterijem so postavili okoli leta 1470, nekaj let pozneje t.j. 7. junija 1494 pa je cerkev posvetil kaprulanski škof Peter Karol v imenu oglejskega patriarha Nikolaja Donato.
Zunanjščina
Zahodna fasada ladje, z renesančno oblikovanim kamnitim portalom iz zelenega kamna (tuf) in polkrožnim oknom v nadstropju, ki razsvetljuje pevski kor, ter z nizom slepih arkad in rozeto v trikotnem zaključku fasade, deluje neorenesančno. Fasada je okraste barve, spodaj je pas iz lepo sekanih kvadrov, pobarvan rjavo – zeleno. Vogali ladje in zvonika, slepe arkade ter okenske vdolbine so barvane belo.
Na južni steni ladje je deloma ohranjena gotska freska sv. Krištofa.
Streha je dvokapna in krita z opečnatim bobrovcem.
Gotski prezbiterij je bil kasneje nadzidan in obokan, gotska rebra s sklepniki in ščitki pa so bila odstranjena. Na notranji zahodni strani obzidja, ki obdaja cerkev sta vzidana gotski sklepnik in rozeta, ki sta ostanek starega kamnoseškega okrasja in gotskega prezbiterija. Gotska okna v prezbiteriju so bila odprta ob zadnji prenovi leta 1989. Srednje okno oz. njegov stebriček in krogovičevje so rekonstruirani po analogijah. Na ostenju gotskih oken je bila odkrita tudi gotska arhitekturna poslikava, na notranjih stenah prezbiterija pa posvetilni križi.
Zvonik je prizidan na t. i. listni strani oz. na jugovzhodni strani ladje. Na zahodni strani zvonika je vhod v zakristijo. Na fasadi sta dve lini, ki osvetljujeta leseno lestev, ki vodi do zvonov. Na vrhu stolpa so na vseh štirih straneh biforne odprtine in naslikane stolpne ure. Streha zvonika je novejša, baročno oblikovana, krita z bakreno pločevino.
Notranjščina
Tloris cerkve tvori enoladijski prostor, ki se proti vzhodu podaljšuje v nekoliko dvignjen, manjši in nižji prezbiterij s tristranskim zaključkom.
Cerkev ima dva vhoda; velika lesena vrata s kovanimi tečaji na zahodni strani (obnovljena 4. 1. 1988) in stranski vhod z lesenimi vrati na južni strani.
Glavni vhod v cerkev je na zahodni strani, desno od vhoda je marmornat kropilnik, levo pa lesena spovednica. Desno od vhoda vodijo stopnice na pevski kor. Cerkev nima orgel. Na koru je samo omara, kjer so shranjeni mašni plašči in bogoslužne knjige:
– Missale Romanum, 1720 (lesene platnice oblečene z usnjem)
– Missale Romanum, 1823 (lesene platnice oblečene z usnjem) in
– Missale Romanum, 1910.
Na koru sta shranjena tudi dva kipca iz mavca (Sv. Terezija in sv. Anton), 14 postaj Križevega pota (kopije), lesen Križani in dve oljnati sliki:
– F. Petrič, Mati Božja, 1958 (signirano in datirano desno spodaj) in
– F. Fende, Molitev na gori, 1948 (signirano in datirano levo spodaj).
Iz kora vodijo stopnice na podstrešje.
Notranjščina ladje deluje neorenesančno. Na severni in južni steni sta po dve okenski odprtini v osi. Med okni so trije polstebri, srednji je oporni in nosi obok, ostala dva polstebra pa se končujeta v nadokenskem loku.
Ladja je polkrožno obokana, dve beli oprogi se nadaljujeta iz polstebra. V drugi oprogi je zračnik.
Stene so okraste, kombinirane z belo, spodj se od tal dviga 50 cm visok rob gorčično-zelene barve. Pilastri so bele barve, zgoraj imajo okrog 30 cm širok marmoriran rob.
Prezbiterij je od ladje ločen s slavoločno steno. Za oltarjem so še ohranjeni ostanki arhitekturne gotske poslikave, po stenah prezbiterija pa so ostanki posvetilnih križev. Prezbiterij zaključujejo tri gotska okna, ki so bila odprta šele leta 1989. Levo in desno sta dva šilasto zaključena okna, v sredini pa je biforno okno s trolistom (rekonstruiran po analogijah).
Iz prezbiterija vodi portal v zakristijo, ki je grebenasto obokana. Iz zakristije vodi lestev v zvonik, kjer so trije železni zvonovi z letnico 1920 in oznako K.I.D.. Zvonjenje je električno.
Cerkvena oprema
Po stenah ladje in prezbiterija je 14 postaj Križevega pota (trenutno shranjenih na koru, ker čakajo na obnovitev). V ladji so trije lestenci, večji v sredini, levo in desno pa po eden manjši (svetla kovina in stekleni kristali).
Glavni oltar
Glavni oltar posvečen sv. Urhu. Narejen je bil leta 1701 in je obložen je z vitičevjem in okraski v slogu 17. stoletja v dobi rokokoja. Na vratih tabernaklja je upodobljena zadnja večerja, delo Leopolda Layerja (olje na lesu). Oltarni nastavek se nadaljuje v prvo nadstropje oltarja s kipom sv. Urha (lesen, polihromiran) v osrednji niši. Levo in desno ob polkrožnem zaključku niše zgoraj je kipec putta. Levo od kipa sv. Urha je v polkrožni niši, ki se zaključuje s školjko, kip sv. Jožefa z otrokom (lesen, polihromiran).
