• župnija sv. Jurija, Šenčur

  • Dan državnosti

25. junij 2017

Dan državnosti

Misel za dan državnosti, ki smo ga praznovali 25. junija

Domovina je pomembna. O tem beremo na samem začetku Svetega pisma, ko je Bog svoje izvoljeno ljudstvo poklical in ga želel popeljati na točno določeno ozemlje, ki jim ga je namenil. Zdelo se mu je vredno, da je pot do obljubljene dežele trajala dolgih 40 let in tisti, ki so vanjo vstopili, so videli, da je bila to res »dežela hribov in dolin« (5 Mz 11,11), kot jim je obljubil Bog, polna zelenja in cvetja. Bog je želel, da si njegovo ljudstvo prav na tistem ozemlju zgradi svoje domove, obdeluje polja, obiskuje svetišča in se veseli mnogih naravnih lepot, ki jih je tam ustvaril prav zanje.

Tudi pot Slovencev do naše domovine ni bila kratka in brez napora. Ko vsaj nekoliko poznamo zgodovino našega naroda, vemo, da smo bili na svojem koščku zemlje mnogokrat zapostavljeni, zatirani in da so nam stoletja gospodovali drugi. Svojo domovino smo si v preteklosti morali deliti z drugimi narodi. Zanjo smo se morali tudi boriti, mnogi so zanjo celo trpeli in umirali. Predvsem pa smo morali ostajati vztrajni, zaupljivi in polni molitve, preden smo končno lahko dvignili slovensko zastavo in so tudi drugi priznali, da se naša država odslej imenuje Slovenija. Kaj pomeni živeti brez domovine, še danes okušajo nekateri narodi, ki nimajo svojega ozemlja in se morajo boriti za svojo identiteto, še bolj pa narodi, ki so jih vojne in nasilje pregnali iz njihovih domov in domače zemlje.

Odkar imamo Slovenci svojo državo, smo velik narod. Imamo vrhunske znanstvenike in inovatorje, priznane podjetnike in mnoge zdravnike, imamo mnogo mladih, ki se s svojimi idejami uveljavljajo v svetu. Mnogi se čudijo, kako lahko iz tako maloštevilnega naroda vznikne toliko vrhunskih športnikov. Vsako leto v vse dele naše države pride mnogo turistov, ki prihajajo, da se naužijejo naše gostoljubnosti in »obilja zelene barve«, kot sami pravijo. Tudi pogled iz zraka na našo Slovenijo se ne da primerjati s podobnim  pogledom v drugih državah, kjer je manj naravnih lepot in manj razgibane pokrajine.

Vendar pa noben narod in nobena domovina ne more živeti in obstati samo zaradi lepot pokrajine in tudi ne zgolj iz dosežkov njenih ljudi. Ko so Izraelci dobili v posest svojo novo domovino, so najprej postavili oltar svojemu Bogu in se mu posvetili. Tudi naši predniki so iz svoje vere gradili Bogu v čast mnoga svetišča in sveta znamenja.

Z Božjo in Marijino pomočjo so ohranjali domoljubje in veselje do življenja. Prav pred letom dni (ob prazniku državnosti) so slovenski škofje med sveto mašo za domovino v ljubljanski stolnici ponovno posvetili slovenski narod Marijinemu brezmadežnemu Srcu in smo zato še posebej Marijin narod. Naj torej prav Mati Marija, tudi nam, sedanjim in prihodnjim rodovom, pri Bogu izprosi potrebnega zdravega ponosa za večjo pripadnost domovini in hkrati tudi poglobljene vere za naš krščanski kvas, luč in sol celotne slovenske družbe.

Urban Kokalj, župnik 

V naši občini zdaj že tradicionalno spomin na formalno potrditev samostojnosti Republike Slovenije, Dan državnosti – 25. junij 1991, obeležimo s proslavo v Vogljah.

Tokrat so nastopili učenci podružnične OŠ Voklo, Pihalni orkester občine Šenčur, Moški komorni zbor Šenčur in kot gosta Študentski zbor Sv. Stanislava s spremljevalnim ansamblom in Eva Černe. Vse slike.

Objavljeno: nedelja, 25. junij 2017 ob 16:17 v kategoriji Dogodki. Odzive nanj lahko slediš preko RSS 2.0 povezave. Komentarji in pingi trenutno niso možni.

...

  • Božja beseda za danes

  • Napovednik

    • Ni dogodkov.
  • Zadnje objavljene slike

  • blaženi Alojzij Grozde

  • Alojzij Grozde