S pepelnično sredo začenjamo vsakoletni postni čas. Za nas kristjane so to 40-dnevne duhovne vaje. Vključimo jih tudi letos v naš čas in prostor, ki ga živimo. Naj bo to čas milosti, duhovne poglobitve in dobrih del.
Post kristjane veže tudi s postno postavo. Cerkev za postni čas določa posebno obliko spokornosti: strogi post na pepelnično sredo in na veliki petek. Ta dva dneva se le enkrat v dnevu do sitega najemo in se vzdržimo mesnih jedi. Post veže kristjane od izpolnjenega 18. leta do 60. leta starosti. Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu. Na vse druge petke v letu, razen na praznike, je zdržek mesa mogoče nadomestiti s kakšnim drugim dobrim delom. V postnem času je priporočljivo, da katero od spodaj naštetih stvari dodamo zdržku mesa: molitev, udeležba pri sveti maši tudi med tednom, osebna ali družinska molitev, obisk cerkve ali kapele, branje Svetega pisma, molitev križevega pota… Poleg zdržka mesa so še druge možnosti: vzdržek od sladkarij in poobedkov, zdržek od kave ali kajenja, zdržek od televizije, računalnika in namesto tega več časa posvetiti stikom z bližnjimi, omejitev v hrani in pijači, z namenom, da prihranjeno namenimo v dober namen. Postni čas je torej čas pokore in spreobrnjenja. V tem obdobju za nas verne posebej velja spodbuda k poglobljeni molitvi, sveti spovedi in ljubezni do bližnjega; k zatajevanju samega sebe.
Ob temeljnih “stebrih”– postu, molitvi in dobrih delih, ki jih imejmo v srcu, bo gotovo vsak našel kaj konkretnega sredi vsakdanjega življenja. Še posebej pa vabljeni tudi k spokornim pobožnostim, ki bodo v naši župniji:
Vsak postni petek in vsako postno nedeljo (razen na cvetno nedeljo) bomo pri farni cerkvi pol ure pred vsako sveto mašo namesto rožnega venca molili križev pot.