Nove šenčurske orgle » župnija sv. Jurija, Šenčur
  • župnija sv. Jurija, Šenčur

  • V začetku je bila Beseda …

Nove šenčurske orgle

S slavnostnim koncertom v soboto, 25. novembra 2017 smo v naši župnijski cerkvi “uradno” začeli uporabljati eno največjih pridobitev – nove cerkvene orgle.

Prvotne so bile delo orglarskega mojstra Franceta Goršiča. Postavil jih je leta 1872. Traktura – povezava med igralnikom in piščalmi je bila pnevmatska. Odzivnost takih orgel je nekoliko počasnejša, so pa mehansko manj zahtevne. Te orgle so bile do sedaj večkrat obnovljene. Nove orgle so deloma naslednice starih, saj je uporabljeno 595 obnovljenih Goršičevih piščali, dodano pa je še 1.223 novih piščali. Nabor zvokov, ki ga nove orgle omogočajo, je zato precej večji. Poleg nove, mehanske trakture za povezavo igralnika s piščalmi pa nove orgle uporabljajo tudi elektromehanske vzvode za nastavljanje posameznih registrov. Nastavitve teh se lahko shranijo v elektronski kontrolnik orgel. To organistom omogoča shranjevanje lastnih nastavitev in tudi vnaprejšnjo pripravo nastavitev za celo mašo ali koncert. Nove orgle je izdelalo Orglarstvo Močnik iz Cerkelj.

Odstranjevanje orgel

Z deli prenove orgel smo v cerkvi začeli 9. januarja. Odstranili smo dosedanje orgle. Nekaj delov omare in lesenih piščali je odslužilo svojo vlogo, precej piščali pa bo obnovljenih. Zvok novih orgel bo tako nadaljeval zven starih, razširjenih z novimi registri in izboljšanih po zdajšnih standardih izdelave cerkvenih orgel. Več slik odstranjevanja orgel

    

Postavljanje novih orgel

Cerkvene orgle so verjetno najbolj zahteven glasbeni inštrument. Vsebujejo zelo veliko mehanskih delov. Da se oglasi posamezna piščal, je potrebna mehanska povezava (traktura) od tipke do piščali vsakega registra za vsak ton posebej. Ta del je izveden popolnoma mehansko kot je že večstoletna tradicija v orglarstvu. Mehanska povezava omogoča organistu bolj čuten vpliv na zvok piščali. V katerem registru se bo ton oglasil, se določi posebej z izbiro aktivnega registra. Ta del je pri novih orglah izveden elektromehansko: organist pritisne tipko, električni signal pa preko elektromotorčka vklopi sapnico posameznega registra. Več slik montaže orgel

Lesene piščali od spodaj, kjer vstopa zrak

O ORGLAH

Orgle so „glasbilo iz piščali, v katere prihaja zrak iz mehov, z eno ali več ročnimi in eno nožno klaviaturo“, beremo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika.
V današnjem času orgle najpogosteje srečamo v cerkvah. Ob njih običajno pomislimo na glasbo, ki se izvaja pri cerkvenem bogoslužju. To niti ni tako presenetljivo, saj v Konstituciji o svetem bogoslužju iz leta 1963 beremo, da je orgle v latinski Cerkvi potrebno imeti v veliki časti kot tradicionalno glasbilo, ki more s svojim zvokom čudovito povečati sijaj cerkvenih obredov ter duha silno dvigati k Bogu in vzvišenim stvarem.
Pa vemo, kako so se orgle razvijale skozi zgodovino? Kako so prišle v cerkve po naši ljubi Sloveniji, kjer naj bi bilo postavljenih okrog 1000 najrazličnejših instrumentov?
Sama beseda ORGLE prihaja iz grške besede „organon“, kar je prvotno pomenilo orodje, kasneje „glasbeno orodje“. Slovanska beseda „orgle“, ki je bila preoblikovana iz latinske „organi“, izvira iz poznega starega veka.
Orgle naj bi imele svoj začetek v pastirski piščali. Taka piščal pa lahko proizvede le en ton, zato so jih več povezali skupaj in uredili po velikosti. Tako je nastala siringa, trstenka ali panova piščal. Panova piščal se imenuje po Panu, grškemu bogu pastirjev in plodnosti čred. Legenda pravi, da se je zaljubil v nimfo Siringo. Na begu pred njim se je spremenila v trstiko, on pa je iz te naredil piščal, panovo piščal.
Na Slovenskem poznamo trstenke ali piskulice predvsem kot pastirsko glasbilo. Najstarejša likovna upodobitev je na vaški situli, ki izvira iz starejše železne dobe. Iz 2. ali 3. stoletja pa je ohran­jena upodobitev panove piščali na oltarju iz Celeje.
Panovi piščali so kasneje dodali meh in zaklopke za posamezne piščali. Iz tega preprostega glasbila pa naj bi se razvile vodne orgle ali hydraulos. Menda je prve 246 let pred Kristusom sestavil izdelovalec igrač Ktesibos iz Aleksandrije. Nekateri pa to iznajdbo pripisujejo slavnemu grškemu fiziku Arhimedu. Pri teh orglah, ki naj bi jih uporabljali v Stari Grčiji že v 2. stoletju pred Kristusom, voda ni nadomeščala zraka, je pa uravnavala zračni tlak. Kasneje so za to uporabili kovaški meh, saj voda pozimi zaradi zmrzovanja ni bila uporabna.
Že v Grčiji so prirejali tekmovanja v igranju na orgle, v rimskem času pa so izdelovali medalje z njihovo podobo in kovali oljenke v njihovi obliki. Z Rim­ljani so se orgle v 1. stoletju našega štetja razširile po Evropi. V času Rimljanov so se uveljavile tudi kot cirkuško glasbilo, spremljale so gladiatorske boje, nanje so igrali na veselicah.
Z razpadom Rimskega cesarstva so na zahodu poniknile tudi orgle, obdržale pa so se na vzhodu, kjer so predstavljale poseben simbol cesarjevega veličanstva. Po zaslugi cesarja Konstantina V. so v 8. stoletju orgle ponovno prišle na zahod. On jih je poslal za darilo Pipinu Malemu, očetu Karla Velikega in ga s tem priznal za enakovrednega.
V Nemčiji so bile prve orgle v karolinški prestolnici v cerkvi v Aachnu. Nanje so igrali s pestmi, bile so brez pedala. Približno do preloma tisočletja so orgle ostajale predvsem dvorno glasbilo, šele takrat so si utrle pot v cerkve, kjer so postale sestavni del bogoslužja. Okrog leta 1300 so se kot liturgično glasbilo uveljavile po vsej Evropi.
Svoj razcvet so orgle nedvomno doživele v baroku. Razvili so nove piščali, pedala, več manualov, registrov. Začele so nastajati večje razlike med orglami različnih dežel. Glede na zvok in obliko tako danes ločimo nemški, francoski in italijanski tip orgel, med njimi pa je tudi več podzvrsti, med drugimi nizozemske, češke, španske orgle …
V orglah je skrit cel orkester. Sestavljajo jih piščali različnih velikosti in materialov, da lahko proizvajajo čudovite zvoke. Toda šele takrat, ko orgle oživi zrak, ko sodelujejo vse piščali in nanje igra izkušen organist, zaslišimo melodijo, ki nam lepša bogoslužje in razveseljuje dušo. Lahko rečemo, da so orgle podoba našega življenja: tudi ljudje smo si, tako kot piščali, različni med seboj. Z različnimi značaji, sposobnostmi in talenti lahko skupaj drug drugega bogatimo, dopolnjujemo, privlačimo in zmoremo veličastne reči.

Mojca Gabrijel, zborovodkinja in organistka

SLAVNOSTNI KONCERT NOVIM ORGLAM V POZDRAV

.

 Cerkev sv. Jurija v Šenčurju, sobota, 25. november 2017

Koncertna zgibanka Koncertna zgibanka

.

več fotografij koncerta
vse foto Franci Brezar

.

POZDRAVNA BESEDA ŽUPNIKA URBANA KOKALJA

Prisrčna dobrodošlica novim orglam naše župnijske cerkve svetega Jurija v Šenčurju. Nove orgle, ki so velika pridobitev za sveto bogoslužje v naši župnijski cerkvi, so najprej izraz vere in zaupne pripadnosti župnijskemu občestvu sedanjih generacij, ki smo se oblikovali ob naših prednikih. Vesel sem, da tudi ob tej priložnosti lahko pričujemo o tej naši osebni in v veliki meri tudi skupni življenjski naravnanosti in da istočasno v tem oziru še nekaj več ustvarimo za prihodnje rodove. Naj tudi novi mladi rodovi s hvaležnostjo sprejemajo dediščino prednikov in naj v naglem spreminjanju življenjskih miselnih tokov vendarle negujejo tudi osebno razmerje do vere in Cerkve v domačem kraju. Iskrena hvala in Bog povrni vsem, ki z molitvijo in svojimi darovi velikodušno spremljate in podpirate zahtevni projekt naših novih orgel.
Ob koncertu, ki pozdravlja naše nove orgle, se posebej zahvaljujem vsem, ki ste pri tem zahtevnem programu zavzeto in požrtvovalno sodelovali. Najprej iskrena hvala in priznanje zborovodkinji Evi Čeh. Ideja o koncertu je namreč njena. Poleg te zamisli se iskreno zahvaljujem tudi za njeno strokovno in zelo požrtvovalno spremljanje pevcev. Poseben pozdrav in hvaležno pozornost namenjam mlademu in vedremu organistu Lovru Frelihu, ki prvič vstopa na kor naše župnijske cerkve in si želim, da bo vsaj priložnostno še večkrat z nami. Za pripravljenost k sodelovanju se iskreno zahvaljujem Urši Uršič za spremljavo s saksofonom. Hvaležen sem domačemu organistu Maticu Podobniku, ki prihaja iz Hotemaž in je v vmesnem delu koncerta samostojno predstavil zvok orgel. Verjamem, da so nove orgle zanj dodatna spodbuda k sodelovanju na koru naše župnijske cerkve. Zahvaljujem se vsem pevcem, ki ste se po najboljših močeh potrudili za nocojšnji zahtevni repertoar. Nenazadnje pa hvala Dobremu Bogu za velikodušen blagoslov, ki nas je doslej ves čas spremljal in verjamem, da bo z nami tudi v prihodnje. Naj priložnost nocojšnjega koncerta v vseh nas poglobi in utrdi trajne vezi z Bogom ter znotraj občestva pevskega zbora in naše župnije za nadaljnje sodelovanje pri svetem bogoslužju.

Urban Kokalj, župnik

.

O NOVIH ORGLAH

Nove orgle v župnijski cerkvi svetega Jurija v Šenčurju so opus 36 iz delavnice Orglarstvo Močnik in imajo 28 pojočih registrov, razdeljenih na dva manuala in pedal. Z enim predpotegom in transmisijami iz glavnega piščalja v pedal, pa se po možnostih registrskih kombinacij število registrov poveča na 33. Transmisije zaležejo kot samostojni registri, le da so bistveno cenejše in prihranijo prostor, saj uporabljajo piščali drugih registrov. Slogovno se uvrščajo med romantične orgle, saj smo za zvočno osnovo uporabili še ohranjene kovinske piščali znamenitega mojstra Franceta Goršiča, ki je postavil orgle leta 1872.
Igralna traktura je mehanska s sapnicami na poteg, kar omogoča najbolj neposreden stik organista z orglami in s tem kar najbolj natančno in virtuozno igranje. Tipke so preko kotnikov, gredi in tankih lesenih letvic (abstrakt) povezane z ventili v sapnici. Ti spuščajo zrak do piščali, ki stojijo na sapnici. Zapletenost trakture naj prikaže podatek, da je samo v igralniku več tisoč sestavnih delov. Registrska traktura je električna in omogoča shranjevanje neomejenega števila registrskih kombinacij.
Piščalje prvega, glavnega manuala, je postavljeno v sprednji del orgelske omare za prospektom, piščalje drugega manuala pa zadaj v omaro z žaluzijami, ki omogočajo naraščanje in pojemanje zvoka z odpiranjem in zapiranjem žaluzij. Največje pedalne piščali stojijo ob straneh, manjše pa pod omaro z žaluzijami.
V orglah je 1818 piščali. 224 je lesenih, ostale so kovinske iz cina. Uporabljenih je 595 obnovljenih Goršičevih kovinskih piščali. Največja piščal je lesena in meri v dolžino skoraj 5m, najmanjša je kovinska in meri le 12 milimetrov.
Zvočno umestitev orgelskih piščali v nek prostor pa imenujemo intonacija. Vsako piščal posebej je potrebno po barvi zvoka in po jakosti prilagoditi tako, da v danem prostoru jasno in polno zazveni. Seveda mora biti tudi vsak register (vrsta piščali iste tonske barve, menzure in oblike) sam v sebi barvno in jakostno izenačen, ter hkrati v pravem zvočnem razmerju do drugih registrov.
Na zvočno podobo orgel poleg intonacije vpliva še dispozicija (izbor registrov), menzure (razmerje med premerom in dolžino piščali) in akustika prostora.
Med seboj ločimo več načinov intonacije: baročni, romantični in neobaročni. Zvok baročnih orgel je jasen in bogat z alikvoti. Romantične orgle imajo temnejši, masivnejši zvok, značilno zanje je niansiranje z registri v osnovni legi. Neobaročna intonacija je pravzaprav posledica napačnega razumevanja baročne intonacije. Zvok neobaročnih orgel je hladen in oster, brez vsake miline. Ta način intonacije se je uporabljal v sredini 20. stoletja, danes pa se večinoma ne uporablja več.
Nove orgle v Šenčurju se torej slogovno uvrščajo med romantične orgle, saj smo za zvočno osnovo uporabili še ohranjene kovinske piščali znamenitega mojstra Franceta Goršiča, ki je postavil orgle leta 1872. Vsi novi registri so zvočno prilagojeni Goršičevim, tako da skupaj tvorijo prepričljivo celoto. Kot take so zelo uporabne pri bogoslužju, hkrati pa primerne za izvajanje koncertne orgelske glasbe.

Tomaž Močnik, izdelovalec orgel

.

PROGRAM SLAVNOSTNEGA KONCERTA OB POSTAVITVI NOVIH ORGEL

Rosephanye Powell: Non nobis, Domine
Ola Gjeilo: Northern Lights
Lars Jansson / arr. Gunnar Eriksson: To the Mothers in Brazil (Salve Regina)
Ola Gjeilo: The Ground
***
César Franck: Sortie v F-duru (iz L`organiste)
Edward Elagar: Vesper voluntaries, op. 14, št. 5
Stanko Premrl: Pastorala v E-duru
Gunther Martin Göttsche: Komm, o komm, du Geist des Lebens, op. 55, št. 14

MATIC PODOBNIK, orgle

.

James Whitbourn: Son of God
MAŠA ZA ZBOR, ORGLE IN SOPRAN SAKSOFON
Introit
Kyrie
Kyrie meditation
Gloria
Lava me Sanctus in Benedictus Pax Domini
Agnus Dei
Amen

f_brezar-small-2017-11-25_19-57-07

.

CeMPZ »VSE ZA JURJA« IN PROJEKTNI PEVSKI ZBOR

klavir in orgle: Lovro Frelih
sopran saksofon: Urša Uršič
zborovodkinja: Eva Čeh

SODELUJOČI PEVCI

Sopran Alt Tenor Bas
Ančimer Mojca Benedik Ana Capuder Franci Ahčin Peter
Arhar Mateja Capuder Štefka Capuder Niko Avbelj Rok
Babnik Urška Gašpirc Ivica Ječnik Janez Capuder Anton
Čimžar Katja Golorej Mateja Krišelj Lovro Frelih Matjaž
Gorjanc Neža Jeraj Polona Leskovar Marko Jeraj Jani
Gorjanec Tadeja Kavčič Monika Lotrič Tilen Jeraj Robert
Grilc Tatjana Kepic Ljudmila Mozetič Matej Kovač Rok
Jeraj Mateja Kosirnik Marija Podjed Jurij Kralj Gregor
Kremžar Mateja Kosirnik Marinka Tomažič Ljubo Logar Stane
Kuhar Tadeja Leskovar Barbara Žugec Jože Merkun Marko
Maček Zarnik Petra Lipar Ivanka Mohar Igor
Markun Majda Logar Petra Mohar Janez
Mohar Maja Lombar Ana Pavlin Andrej
Ribnikar Monika Mozetič Vesna Strniša Grega
Ribnikar Zala Nabernik Matejka Svetelj Matjaž
Stare Ivanka Svetelj Dani Šter Janez
Strniša Mojca Vreček Kirn Slavi Tepuš Blaž
Štirn Urška Zupan Manca
Vrtač Sajevic Nataša Žugec Damjana
Žerovnik Ana
Žerovnik Andreja

f_brezar-small-2017-11-25_19-08-27

PROJEKCIJA – AVTORJI FOTOGRAFIJ:
Franci Brezar, Andrej Pavlin, Jože Šenk, Florjan Zarnik

VEZNO BESEDILO:
Dani Svetelj

POVEZOVALCA PROGRAMA:
Alenka in Sebastian Mohar

...

  • Božja beseda za danes

  • Zadnje objavljene slike

  • blaženi Alojzij Grozde

  • Alojzij Grozde