• župnija sv. Jurija, Šenčur

  • V začetku je bila Beseda …

† Janez Vilfan, duhovnik na Olševku

V torek, 11. aprila 2017, je odšel h Gospodu

gospod Janez Vilfan,

duhovnik ljubljanske nadškofije.

 

Rojen je bil 7. septembra 1928 v Utiku, župnija Vodice, mašniško posvečenje je prejel 29. junija 1967 v Ljubljani.

Duhovniško službo je opravljal v župnijah Šmartno pri Litiji, Šentjošt nad Horjulom, Bevke in Šenčur (Olševek).

 

Pogreb je bil na velikonočno nedeljo, 16. aprila 2017 v Vodicah.

Pogrebno slovesnost je vodil škof Anton Jamnik.

Posnetek pridige je na voljo tukaj:

Poslovilni govor v imenu župljanov iz Olševka, ki ga je prebral Janez Sajevic

Slovo od g. Janeza Vilfana, nekdanjega duhovnika na Olševku

Janez Sajevic, Olševek

Spoštovani duhovnik g. Vilfan. S sporočilom, da ste prestopili prag večnosti, smo spoznali, da smo izgubili služabnika v Božjem vinogradu. Čeprav ste bivali zadnje leto in pol na svojem domu, smo prebivalci Olševka v vsem času vaše odsotnosti čutili povezanost v molitvi in mislih. Na Olševku ste službo duhovnega pomočnika opravljali skoraj dve desetletji in ste tako dodobra spoznali navade, potrebe in želje nas vernikov. Vrata župnišča so bila odprta ob vsaki uri in skrbno ste bedeli nad dogajanjem v prostorih župnišča kot tudi v sami cerkvi in okrog nje. Marsikdo zna povedati, kako skrbno ste se pripravljali na bogoslužja, še posebej pa ob vseh krščanskih praznikih, da so bili le-ti obhajani s pridihom slovesnosti. Za takšne trenutke ste uporabili talent petja in v sodelovanju s pevci povzdignili lepoto bogoslužja. Do njih ste gojili spoštovanje in sledili njihovemu izboru pesmi ter gojili do njih posebno gostoljubje.
Z veliko mero pozornosti ste sledili poučevanju verouka za osnovnošolsko mladino in se ob različnih prilikah v dogovoru s kateheti vključili v katehiziranje. Dokler so vam bile dane telesne moči, ste tudi spovedovali šolsko mladino. Ob prvih petkih in sobotah ste nas spodbujali in vabili k obhajanju te pobožnosti in molitve pred Najsvetejšim.

Z vestnostjo ste hodili k bolnikom po domovih in prinašali Najsvetejše. Obhajilo niste prinašali samo enkrat mesečno, pač pa tudi tedensko, po nedeljski maši. Čeprav so bile vaše telesne moči v zadnjem času že načete, ste vseeno prišli do bolnikov in s svojo umirjenostjo prinesli uteho in tolažbo bolnemu.
Zavedali ste se poslanstva duhovniške službe, a ne v gospodovanju, pač pa v služenju. Bili ste na voljo tudi celotni župniji Šenčur. Z veseljem ste odšli maševat tako v Šenčur, tedensko pa ste odhajali v sosednjo vas Hotemaže.
Danes, na Veliko noč, ko se postavljamo od vas trdno verujemo, da pojete vstajenjsko Alelujo pri Očetu Stvarniku z vsemi svetniki in angeli. Kajti misel, da je Kristus premagal smrt in pripravil prostor svojim ljubim, nam krepi vero, da bomo nekoč skupaj v večnosti. Bodite nam priprošnjik pri Nebeškem Očetu, da bo delo, ki ga opravljamo blagoslovljeno.
Olševek, Velika noč, 16. april 2017

Poslovilni govor v imenu župljanov Šentjošta, ki ga je prebrala Marta Kavčič Keršič

Pogreb Janeza Vilfana, nekdanjega župnika v Šentjoštu

Vodice, 16. april 2017

Spoštovani Janez Vilfan, nekdanji župnik župnije Šentjošt nad Horjulom.

Marta Kavčič Keršič Šentjoška fara se v virih omenja že od 12. stoletja dalje. Značilnost Šentjošta sta dve cerkvi, ki stojita druga ob drugi. Cerkev Sv. Jošta iz 12. stoletja in cerkev sv. Janeza Evangelista iz leta 1664.

V letu 1682 smo v Šentjoštu dobili stalnega duhovnika, za duhovno oskrbo širše okolice. Veliko število duhovnikov se je v vseh teh časih zvrstilo v službi božjemu ljudstvu. Ob prelomnih časih, po koncu druge svetovne vojne, je župnijo vodil Janko Oblak. Ob farnem romanju na Višarje, leta 1970 ga je med mašo zadela kap. Farani šentjoške župnije smo naenkrat ostali brez vzornega vodnika. Za leto dni je vodenje fare prevzel kanonik Rafko Lešnik, potem pa ste fari začeli služiti Vi, Janez Vilfan.

Bog vas je po navdihu predstojnikov postavil v naše šentjoško hribovje. V vse naše navade ste se počasi vključevali. S sestro Anico sta skrbela, da so bila farovška vrata vedno odprta za pogovor, druženje in prijetna srečanja. Vaš značaj je vedno deloval v mirni razsodnosti, obenem pa v trdni odločnosti pravega slovenskega Gorenjca.

Kot odgovorni vodja ste znali prisluhnili željam faranov. Spodbujali in spremljali ste premike v obnovi svetišč farnega središča in podružnic Butajnove, Planine in Smrečja. V farni cerkvi se je v vašem času obnovila fasada, urejeno je bilo presuševanje, oba zvonika sta bila prekrita z bakrom, v zvoniku so zadoneli novi zvonovi. S sestro Anico sta financirala obnovo kuhinje in prostorov v župnišču. Z vsem svojim bitjem in žitjem sta skrbela za večjo božjo čast in slavo ter za dušno hrano faranov Šentjošta.

Najmlajšim ste ob nedeljah po maši in v času poletnih počitnic, ob barvnih diapozitivih brali zanimive zgodbe. Ministranti so večkrat prihajali k vam v župnišče, kjer so bili velikodušno deležni ostankov hostij.  V Marijinem mesecu majniku ste pridne obiskovalce maš nagradili z žigom čebelice. Da bi poskrbeli za mladino, ste na svoje stroške v faro povabili voditelje mladinskih srečanj – Jožeta Planinška,  Stanka Gerjola in njune naslednike. Iz te skupine se je rodila močna zakonska skupina, ki deluje še danes. Posebej pozorni ste bili do korskih pevcev.

Pevci in ključarji smo vsako leto na vaš god prišli v farovž, kjer ste nas s sestro Anico prijetno pogostili in nagovorili. Godovni dan so naznanili pritrkovalci v zvoniku, pevci pa smo vam pred župniščem zapeli eno vaših najbolj priljubljenih »Zakrivljeno palico v roki«, ki vas je še posebej nagovorila z besedami: »Ko kralj po planini visoki, pohajam za tropom ovčic!«

V Šentjoštu ste bili 22 let, od leta 1971 do leta 1993. Kot ste sami kdaj rekli, ste se pri nas počutili kot kralj na planini. Z življenjem kraja ste bili povezani skozi celo cerkveno leto. Številne ste nas pripravili na krst, poroko, prejem svete evharistije, birme, mnoge ste pospremili k zadnjemu počitku.  Srce vsakega dneva vam je bila vsakdanja sveta maša. V vašem času je novo mašo pel Jože Tominc in se je za duhovniški poklic odločil salezijanec Peter Končan.

Tudi ko ste iz fare odšli, ste še vedno ostali povezani z nami. Iz vaše skromnosti in ponižnosti se je dalo razbrati, da je bil zgled vaše duhovniške službe sv. Janez Vianej.  Bog je tudi vas obdaril s svetniškimi darovi. Zadnjič ste z nami maševali leta 2014 ob 300. letnici župnije Šentjošt. Najgloblji in največji praznik je bila za vas velika noč. Ko smo se farani zbrali v mali cerkvi sv. Jošta, od koder smo začeli vstajenjsko procesijo,  je iz vašega grla v vsej ponižnosti zadonela aleluja, v katero ste zaupali in verjeli. V vsej veličini jo prav danes uživate pri Bogu. Verjamemo, da boste pri njem tudi priprošnjik za našo faro. Farani Šentjošta se vam zahvaljujemo za vse, kar ste za nas dobrega storili. Boga naj vam bo bogat plačnik! Aleluja!

Farani župnije Šentjošt

Govor sestavil Matija Kavčič, Šentjošt nad Horjulom

Več slik pogreba g. Janeza Vilfana je tukaj.

 

 

Slike poslovilne maše ob odhodu iz Olševka, 15. novembra 2015.

...

  • Božja beseda za danes

  • Napovednik

    • Ni dogodkov.
  • Zadnje objavljene slike

  • blaženi Alojzij Grozde

  • Alojzij Grozde