• župnija sv. Jurija, Šenčur

  • V začetku je bila Beseda …

Velika noč 2013

Velika noč

Velika noč je največji krščanski praznik, saj se ta dan spominjamo Jezusovega vstajenja od mrtvih. Ob 5. uri bomo izpostavili Najsvetejše v Božjem grobu. Ob 6. uri bomo začeli z vstajenjsko procesijo. Na čelu procesije gre kip Vstalega Zveličarja, za njim farno bandero ter možje in fantje iz Šenčurja. Sledijo bandera in farani iz podružnic, pred asistenco z Najsvetejšim pevci, za nebom pa žene in dekleta iz Šenčurja. Po procesiji bo slovesna sveta maša. Praznična sveta maša bo tudi ob 10. in ob 19. uri.
Pri vseh mašah bo ofer ali darovanje za župnijsko cerkev. Ob 14. uri bo še protipotresna pobožnost s petimi litanijami Matere Božje in blagoslov z Najsvetejšim. Več slik vstajenjske maše.

Velika sobota

Velika sobota je dan, ko se še vedno mudimo pri Jezusovem grobu in premišljujemo Njegovo trpljenje in smrt. Ob 7. uri je bil blagoslov vode in ognja. Nato bomo v Božjem grobu izpostavili Najsvetejše za češčenje in molitev.

Najprej ste k molitvi povabljeni možje in fantje, od 8- ih do 9- ih Frančiškova skupina, od 9- ih do 10- ih tiha in zasebna molitev, od 10- ih do 11- ih veroučenci od 1. do 3. razreda, od 11- ih do 12- ih veroučenci od 4. do 6. razreda, od 12- ih do 13- ih birmanci 7. in 8. razreda, od 13- ih do 14- ih tiha in osebna molitev, ob 14- ih blagoslov velikonočnih jedi, od 14.30. do 15.30 žene in dekleta, od 15.30 do 16.30 molitvena skupina, od 16.30 do 17- ih tiha in osebna molitev, ob 17- ih blagoslov velikonočnih jedi, od 17.30 do 18.30 tiha in osebna molitev, ob 18.30 rožni venec, ob 19- ih pa je slovesna velikonočna vigilija. Več slik je tukaj.

   

Blagoslov velikonočnih jedi

Velikonočne jedi so simboli, znamenja, Kristusovega trpljenja. Namen blagoslova velikonočnih jedi je, da se zavemo Božje dobrote in darov, ki smo jih prejeli od Boga, ter da začutimo Božjo bližino in navzočnost v vsakdanjem življenju. Blagoslov prebudi misel in hvaležnost za milosti, ki izhajajo iz velike noči, in nas opozori na Božjo bližino. Zato je prav, da se vprašamo, kaj pravzaprav ti simboli velikonočnih jedi pomenijo.

Meso (šunka) je podoba Jezusa Kristusa, ki je pravo velikonočno Jagnje, ki je bilo darovano za naše grehe. Spominja nas tudi na velikonočno jagnje, ki so ga Izraelci uživali v spomin na rešitev iz egiptovske sužnosti. Je simbol Kristusovega telesa v grobu.

Potica oz. kruh je znamenje Božje dobrote in človekovega dela. Kot znamenje življenja nas spominja na Kristusove besede o zrnu, ki mora v zemlji umreti, da lahko obrodi sad (prim. Jn 12,24). Nekoč so bile potice bolj okrogle kakor danes, zato lahko ponazarjajo tudi Kristusovo krono.

Korenine hrena nas spominjajo na žeblje, s katerimi je bilo Jezusovo telo pribito na križ. Ko okušamo njegovo ostrino, se spomnimo, da je Kristusovo trpljenje cena našega odrešenja. Grenkoba nas spominja na Kristusovo žejo na križu, ki je bila predvsem žeja po človeški in Božji bližini.

In na koncu. Velike noči si skoraj ne znamo predstavljati brez pirhov. Pa naj bodo pravi ali čokoladni, oboji simbolizirajo kri, ki priteka iz Jezusovih ran. Pa tudi solz, ki jih je za nas pretočil.

Velikonočna jedila v domu in družini ustvarjajo »Božje okolje« in so simboli velikonočne večerje, ki jo je Jezus obhajal s svojimi učenci, Njegovega trpljenja, ter simbol daritve velikonočne gostije, na katero smo vsi povabljeni. Več slik.

   

Blagoslov vode in ognja

Na veliko soboto zgodaj zjutraj duhovniki blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo, s katerima verniki pokadijo in pokropijo domove. Ogenj použiva, ogreva, žge, prečiščuje …, zato je že od nekdaj veljal za posebej dragocenega. V Svetem pismu nastopa na več mestih: npr. Bog se Mojzesu prikaže v gorečem grmu na gori Sinaj (prim. 2 Mz 3,2); Izraelce je na poti skozi puščavo spremljal ognjeni steber, ki je bil znamenje Božje navzočnosti (prim. 2 Mz 13,21–22) ter drugod, kjer ima vlogo prečiščevanja. (iz strani Radia Ognjišče). Več slik.

   

Veliki petek

Veliki petek je dan Jezusovega trpljenja in smrti na križu. Ne obhajamo Jezusovega pogreba, ampak njegovo zveličavno trpljenje, ki prinaša zmago nad smrtjo. Bogoslužje nas vabi k češčenju križa, ki je znamenje trpljenja, odrešenja in zmage. V znamenje globokega žalovanja danes ni maše.
Ko duhovnik z ministranti pristopi k oltarju, leže na obrazu počasti oltar. Med obredom se beremo pasijon o Jezusovem trpljenju in slovesne prošenje za vse potrebe. Najpomembnejši del obreda je češčenje križa. Ko kristjani častimo križ, premišljujemo njegov globok pomen in Jezusovo trpljenje. Križ nas tudi vabi, da se v težkih urah ozremo nanj. On namreč daje smisel našemu življenju, trpljenju in smrti. Duhovnik s križem v roki pristopi k oltarju, vmes pa trikrat zapoje povabilo: “Glejte, les križa, na katerem je zveličanje sveta viselo.” Sledi češčenje križa. Obhajilni obred je zadnji del bogoslužja velikega petka. Pri obhajilu se povezujemo s Kristusom, da bi se tudi v nas uresničila velikonočna skrivnost, kajti kadar uživamo ta kruh, oznanjamo Gospodovo smrt, dokler ne pride slavi. Obred se zaključi s prenosom Najsvetejšega v Božji grobVeč slik.

   

Veliki četrtek

Veliki četrtek je spominski dan, ko je Jezus s svojimi učenci obhajal zadnjo večerjo, jih posvetil v duhovnike in jim zaupal sveto evharistijo. Obrede velikega četrtka smo začeli s sveto mašo Gospodove večerje ob 19. uri. Med sveto mašo je bil tudi obred umivanja nog. Najsvetejše smo po sveti maši prenesli v tabernakelj na desnem stranskem oltarju. Potem je bila še do polnoči prilika, da čujemo z Jezusom na Oljski gori. Najprej je bila molitvena ura, ki jo je vodila Frančiškova skupina. Pred Najsvetejšim smo molili posebej za duhovnike in nove duhovne poklice. Več slik.

   

...

  • Božja beseda za danes

  • Napovednik

    • Ni dogodkov.
  • Zadnje objavljene slike

  • blaženi Alojzij Grozde

  • Alojzij Grozde