Praznujemo ga na petek po prazniku Svetega Rešnjega Telesa
Praznik Srca Jezusovega je praznik Božje ljubezni. Ta je dosegla svoj vrhunec, ko je Bog daroval svojega Sina, ki je ljubil svet tudi s človeškim srcem. Človeško srce si je privzel kot orodje neskončne Božje ljubezni. Iz te ljubezni, iz tega srca, so izšle vse dobre misli in hrepenenja, dejanja in besede, vse do poslednjih besed na križu. Ljubezen tega srca objema vse ljudi in vse stvarstvo. Ta praznik nas vabi, naj vračamo ljubezen za ljubezen; naj se posvetimo, izročimo Jezusovemu srcu, mu zadoščujemo ne le za svoje grehe, temveč tudi za grehe drugih. Vsak prvi petek v mesecu, še posebej na praznik presvetega Srca Jezusovega, nas vabi, naj na vse to ne pozabimo.
Kot mnogo praznikov v katoliški Cerkvi se tudi praznik Srca Jezusovega ni praznoval že v samem začetku krščanstva, ampak se je oblikoval skozi stoletja. V 12. stoletju je o Jezusovem Srcu govoril zlasti sv. Bernard. V 17. stoletju je nato narasla težnja po posnemanju Jezusovega notranjega življenja, z drugimi besedami, po posnemanju Njegovega Srca. Po prizadevanjih predvsem sv. Janeza Eudesa je v tem stoletju prišlo še do uvedbe prvega liturgičnega praznika v čast Jezusovemu Srcu – tedaj le v posameznih cerkvah.
Kljub temu, da so zares odločilni temelji za češčenje Srca Jezusovega in tudi za praznik vsebovani v Svetem pismu samem, so na razširitev praznovanja in uvedbo posebnega praznika vplivala predvsem Jezusova prikazovanja sv. Marjeti Mariji Alacoque v Paray-le-Monialu, v Franciji, v letih 1673 do 1675. Šele okoli sto let po času prikazovanj pa je papež Klemen XIII. leta 1765 za nekatere kraje v večjem obsegu prvikrat dovolil praznik presvetega Srca Jezusovega. Pij IX. ga je nato leta 1856 razširil na vso Cerkev.
Papež Janez Pavel II., ki je bil goreč častilec Srca Jezusovega, je dejal: »V prebodenem Srcu zremo Jezusovo sinovsko pokorščino Očetu, čigar naročilo je pogumno izpolnil (Jn 19,30), njegovo bratovsko ljubezen do človeka, ki ga je ‘ljubil do konca’ (Jn 13,1), to je do končnega žrtvovanja samega sebe. Prebodeno Srce je znamenje celostnosti te ljubezni v njeni vertikalni in horizontalni razsežnosti, kar ponazarjata pokončno in prečno bruno križa.«
Tudi Marija sama nas vabi k srcu svojega Sina in v sporočilu iz Meðugorja 25.septembra 2003 naroča:
“Dragi otroci! Tudi danes vas vabim, da bi se pribliľžli mojemu srcu. Samo tako boste doumeli dar moje navzočnosti tukaj med vami. Želim vas, otročiči, voditi k srcu mojega Sina Jezusa. Toda vi se upirate in ne želite odpreti vaših src molitvi. Znova vas vabim, otročiči: ne bodite gluhi, ampak razumite moj klic, ki je za vas odrešenje. Hvala vam, ker ste se odzvali mojemu klicu!”
(več o tem Marijinem sporočilu si lahko preberete na:
http://www.medjugorje.hr/TUMPORUK92003.htm)
»Častiti Srce Jezusovo se pravi častiti Jezusovo osebo – le pod posebnim vidikom, pod vidikom tega, kar je v Kristusu najgloblje in najveličastnejše: Njegova odrešenjska ljubezen.«
»Češčenje presvetega Srca Jezusovega je po svojem bistvu češčenje tiste ljubezni, s katero nas Bog ljubi po Jezusu, in hkrati dejanski izraz naše ljubezni, s katero mi ljubimo Boga in svojega bližnjega … Za svoj namen ima privesti nas do najpopolnejše in najbolj dovršene ljubezni do Boga in do bližnjega.«
»Češčenje Srca Jezusovega je najuspešnejša šola Božje ljubezni«.
(iz okrožnice Pija XII. Haurietis aquas – Zajemali boste)
VIDENJA SV. MARJETE MARIJE ALACOQUE
Z besedami: »Moje srce je tako prevzeto od ljubezni do ljudi, zlasti do tebe, da jo hoče s tvojim sodelovanjem razliti svetu.« je Jezus odprl svoje srce M. M. Alacoque in ji tako razodel svojo ljubezen.
Zaradi človeške nehvaležnosti za to neizmerno ljubezen, ki nam jo želi dati, je Jezus M. M. Alacoque med prikazovanjem 16. junija 1675 naročil obhajanje praznika Njegovega Srca, častilcem pa je dal ti. ‘veliko obljubo’:
»Tistim, ki bodo zaporedoma devet prvih petkov prejeli sveto obhajilo, obljubljam milost končnega spreobrnjenja. Ne bodo umrli v moji nemilosti in brez svojih zakramentov. Moje Božje Srce jim bo v zadnjem trenutku varno pribežališče.«
S čaščenjem naj bi zadoščevali za odnos ljudi do zakramenta evharistije, ki je dostikrat prezirljiv, nespoštljiv, žaljiv in hladen. V enem od prikazovanj je njegovo Srce zato obdano s trnovo krono, ki je simbol za naše grehe.
V posebnih, od Cerkve potrjenih prikazovanjih, je sv. Marjeta prejela od Gospoda več zagotovil oz. obljub, ki jih bodo deležni tisti, ki se bodo Jezusovemu Srcu popolnoma izročili in v skladu s to izročitvijo tudi živeli:
- Dal jim bom vse milosti, ki jih potrebujejo v svojem stanu.
- Tolažil jih bom v trpljenju.
- Varno zavetje jim bom v življenju, posebno ob smrtni uri. Tisti, ki mi bodo vdani in meni posvečeni, se ne bodo pogubili.
- Dal jim bom obilen blagoslov pri vsem delovanju.
- Grešniki bodo našli v mojem Srcu vir in neizmerno morje usmiljenja.
- Mlačni (posebej redovne osebe) bodo postali goreči.
- Goreči (posebej redovne osebe in duhovniki) bodo hitro dospeli do velike popolnosti, če se mi bodo popolnoma posvetili, me častili in ljubili.
- Tistim, ki delajo za rešitev duš, bom dal, da bodo spreobrnili tudi najbolj trdovratne grešnike, če bodo prisrčno častili moje Srce in to češčenje širili med ljudmi.
- Imena tistih, ki bodo širili to češčenje, bodo neizbrisno zapisana v mojem Srcu.
Tudi za družine, ki častijo presveto Srce Jezusovo in se mu posvetijo, je Jezus zagotovil sv. M. M. Alacoque: »Naklonil bom mir njihovim družinam. Bogato bom blagoslovil kraje in skupnosti, kjer bodo imeli na častnem mestu podobo mojega presvetega Srca in ga bodo ljubili in častili ter se mu izročili v posebno varstvo. Na ta način bom ponovno zedinil sprte družine in pomagal družinam v kakršni koli stiski, če se bodo z zaupanjem obračale name.«
Sv. M. M. Alacoque je, temelječ na svojem osebnem globokem izkustvu Jezusove neskončne ljubezni in bližine njegovega Srca, tudi zapisala: »Zdi se mi, da ni krajše poti, da pridemo do popolnosti, in da ni bolj gotovega sredstva za zveličanje, kakor je posvetitev Božjemu Srcu.« Večkrat je tudi izjavila: »Mislim, da se ne bo pogubil nihče, kdor bo Jezusovo Srce častil in se mu posvetil.«
Jezus krotki in iz srca ponižni, upodobi naša srca po svojem presvetem Srcu.
Posvetitev Jezusovemu Srcu
Posvetitev presvetemu Jezusovemu Srcu nas sooči z resnico, da nas ima Bog rad in da nas z veseljem zasipa z odpuščanjem in milostjo. Kakor vsak ljubeč oče nam bo pomagal v težavah; želi nas za svoje prijatelje, ki jim lahko izlije srce. Prosi nas le, da mu tudi sami odpremo srce. Ko to storimo, v nas zaneti ogenj svoje ljubezni. Doživimo odpuščanje in milost, rešitev iz težav, znova spoznamo Boga. V sebi začutimo goreče hrepenenje po tem, da bi ljubili druge in jim služili.
Gospod Jezus Kristus, zahvaljujem se Ti za vse darove, ki si mi jih dal: za dar življenja in zdravja, za milost vere in dar pripadnosti Katoliški Cerkvi. Danes se posvetim Tvojemu Presvetemu Srcu. S tem najprej izpovedujem in potrjujem svojo krščansko vero in svojo opredelitev za Tebe; potrjujem sprejetje vseh verskih resnic, kakor nas uči sveta Cerkev, v kateri si mi dal milost, da sem rojen in odrasel.
Potrjujem svojo krstno zavezo s Teboj in svojo odločitev, da po njej živim. Priznavam te za svojega Gospoda in Kralja. Izjavljam, da mi boš od sedaj TI, z ljubeznijo Tvojega Presvetega Srca, največja vrednost mojega življenja, ki jo prejemam. Pomagaj mi, da bom živel vredno Tvoje ljubezni in da bom z njo osrečeval bližnje. Amen.
Vir: lifeteen
- Leto svetnikov,
- Kristjan moli (Družina, 1990)
- različne internetne strani
