Kratka zgodovina ŠMARNIC
Gre za pobožnost(kot je npr. rožni venec, križev pot), ki so jo začeli v 18.stoletju v Rimu in nato po Italiji-”mese di Maria.” Papež Pij VII., je leta 1815, majniško pobožnost odobril. Kmalu, se je razširila po Evropi in tako, je prišla slabih 40 let po odobritvi tudi k nam.
Pobudo za to slavljenje Marije, je dal bogoslovec, Jernej Lenčka.
Janez Volčič, je leta 1855 napisal prvi slovenski priročnik za majniško pobožnost z naslovom; “Šmarnice, Mariji naši materi darovane”, po kateri so začeli imenovati majniško pobožnost-ŠMARNICE.
ŠMARNICA
Gre za rožo, ki cveti v maju in ima čudovit vonj; rahlo sladek, a močan, človeka kar rahlo omami.
Bela barva cveta, simbolizira; čistost, nedolžnost, nekaj svežega-novega.
Tako kažejo te lastnosti tudi na Marijo, kateri so posvečene Šmarnice.
Zaključek šmarnic v Šenčurju in na Prebačevem
Na binkoštno nedeljo smo zaključili letošnje šmarnice. V Šenčurju so birmaci za uvod zadnjega dneva šmarnic pripravili meditacijo ob diapozitivih. >>> slike iz Šenčurja
Tudi na Prebačevem je binkoštni duh močno deloval. Dobro obiskane šmarnice smo še polepšali s kratko procesijo z Marijinim kipom in lučkami. Pri znamenju smo zmolili rožni venec in se potem ob molitvi rožnega venca vrnili v cerkvi.
Tako v Šenčurju kot tudi na Prebačevem so bili otroci na koncu deležni sladkega presenečenja. >>> slike iz Prebačevega
Dobro delo šmarničarjev na Prebačevem
Šmarnice po naši župniji
Šenčur
Visoko
Prebačevo
Voglje
Olševek
Šmarnice, ki jih izdaja založba Salve.
