Postna akcija: 40 dni brez alkohola
Živi križev pot na Prebačevem
Živi križev pot v Vogljah
.
EVHARISTIJA, EVHARISTIČNI KONGRES IN PRAZNIK CELODNEVNEGA ČEŠČENJA
Kot nam je že znano, bo letos v nedeljo, 13. junija, Vseslovenski evharistični kongres v Celju. Naši škofje želijo, da se ta dan čimvečje število vernikov zbere k skupnemu slavju Jezusa v Najsvetejšem zakramentu. Ta dan naj bi bili vsi slovenski verniki ena sama velika župnija. V zvezi z evharističnim kongresom in praznikom celodnevnega češčenja svetega Rešnjega Telesa v naši župniji je primerno izpostaviti nekaj poudarkov tega vzvišenega zakramenta.
Zapise o tem, da je Jezus pred trpljenjem in smrtjo na križu s svojimi učenci obhajal zadnjo večerjo, v Svetem pismu najdemo v prvih treh evangelijih in v Pavlovem I. pismu Korinčanom. Jezus je zbranim učencem naročil, naj obhajanje tega obreda nadaljujejo oziroma opravljajo v njegov spomin.
Postavitev Gospodove večerje po Lukovem evangeliju (Lk 22,15–20): Ko je prišla ura, je sédel k mizi in apostoli z njim. In rekel jim je: »Srčno sem želel jesti z vami to pashalno večerjo, preden bom trpel, kajti povem vam, da je ne bom več jedel, dokler ne bo dopolnjena v Božjem kraljestvu.« In vzel je kelih, se zahvalil in rekel: »Vzemite to in si razdelite med seboj, kajti povem vam, odslej ne bom več pil od sadu vinske trte, dokler ne pride Božje kraljestvo.« In vzel je kruh, se zahvalil, ga razlomil, jim ga dal in rekel: »To je moje telo, ki se daje za vas. To delajte v moj spomin.« Prav tako je po večerji vzel tudi kelih in rekel: „Ta kelih je nova zaveza v moji krvi, ki se preliva za vas.“
Prvi trije evangeliji poročajo o tem, da je Jezus kruh, ki ga je posvetil v telo, predhodno tudi razlomil. Izraz lomljenje kruha je sinonim za Gospodovo (zadnjo) večerjo. Po gesti lomljenja kruha sta vstalega Gospoda prepoznala tudi učenca na poti v Emavs.
Kristjani so spomin na Jezusovo zadnjo večerjo, pri kateri je Jezus kruh posvetil v telo in vino v kri, ohranjali od vsega začetka. Na osnovi svetopisemskega izročila in dvatisočletne tradicije Cerkve se je obred spomina na Jezusovo zadnjo večerjo razvijal, spreminjal in dobil današnjo obliko obreda sv. maše.
Sv. obhajilo je košček nekvašenega posvečenega kruha. Duhovnik pri sv. maši nekvašen kruh posveti v Jezusovo telo in vino v Jezusovo kri. Kristjani verujemo v Jezusovo realno navzočnost v podobi kruha in vina. V cerkvah in kapelah je posebej svet prostor, ki se imenuje tabernakelj, kjer se v ciboriju (posebnem kelihu s pokrovom) hranijo posvečene hostije, s katerimi se pri obhajilnem obredu obhaja vernike. Poleg tega je v tabernaklju shranjena monštranca, navadno umetniško izdelana priprava, v kateri je v zastekljeni odprtini vidno nameščena posvečena hostija.
Monštranco ob posebnih priložnostih vzamemo iz tabernaklja in s tem je vernikom dana možnost, da Jezusa v posvečeni podobi kruha na poseben način (po)častijo. Vsi lahko vedno znova spoznavamo, da je danes pri mnogih izplahnela vera in zbledel spoštljiv odnos do svete maše, svetega obhajila in sploh svetost do svete evharistije. Pomen in cilj kongresa pa je prav poglobitev in osvežitev vere v Jezusovo živo navzočnost in odrešenjsko daritev v sveti evharistiji. Ko bomo v soboto, 6. marca, v naši župniji v imenu vse nadškofije častili Jezusa v presvetem zakramentu, v svoje osebne in skupne molitve vključimo tudi evharistični kongres, da bi zares dosegel svoj namen v čimvečjem obsegu.
Postna postava
Postni čas, ki se je začel s pepelnično sredo, nas vsako leto pripravlja na veliko noč. Naj bo to res čas milosti, duhovne poglobitve in dobrih del, ki jih bomo darovali za potrebe Cerkve in vsega sveta. Cerkev za postni čas določa tudi posebne oblike spokornosti.
STROGI POST je na pepelnično sredo in na veliki petek. Ta dva dneva se lahko enkrat na dan do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Strogi post veže od izpolnjenega 18. leta do začetka 60. leta.
ZDRŽEK OD MESNIH JEDI je na vse petke v letu. Zunaj postnega časa smemo zdržek od mesnih jedi zamenjati s kakim drugim dobrim delom pokore ali ljubezni do bližnjega. Zdržek od mesnih jedi veže vernike od izpolnjenega 14. leta.
Misijonska akcija Apostoli za apostole
S sveto evharistijo je močno povezano tudi duhovništvo in duhovni poklici, brez katerih ni presvetega zakramenta. Zato so naša skupna skrb tudi novi duhovni poklici.
Tu so gotovo najpomembnejše darovane molitve, žrtve in trpljenje, pa tudi druga sredstva. V tem oziru nam Misijonsko središče predstavlja posebno akcijo „Apostoli za apostole“ za podporo bogoslovcev na Salamonovih otokih, kjer je veliko mladih fantov, ki želijo postati duhovniki, pa zaradi pomanjkanja sredstev ne morejo do zaželenega duhovniškega poslanstva. Letni stroški šolanja za enega bogoslovca znašajo 1400 €. Nihče, ki trka na vrata Bogoslovja, nima toliko denarja, tudi vsa njegova družina ne, niti njegova župnija. Ljudje živijo od tistega, kar pridelajo na polju ali ulovijo v morju. Nič od tega ni mogoče hraniti zaradi vročega in vlažnega podnebja. Tudi, če bi bilo kaj viška, ga ni mogoče deliti z ljudmi na drugih otokih, ker so razdalje prevelike. Zato je treba tudi v Bogoslovju vso hrano, razen tisto, ki jo bogoslovci pridelajo sami, kupiti. Brez pomoči od drugod Cerkev na Salamonih ni sposobna izšolati še kako potrebnih duhovnikov. Še kako potrebnih zato, ker je preko 40 % prebivalstva mlajšega od 15 let (v Sloveniji 13,9 %), povprečna starost pa je komaj 19 let (v Sloveniji 42). Zdaj je trenutek, ko so domači duhovniki najbolj potrebni, zdaj lahko naredijo največ dobrega in to za več rodov. Zdaj potrebujejo Salomonci apostole, zdaj je treba vsem, ki imajo poklic, pomagati, da ga uresničijo. Zato zdaj akcija Apostoli za apostole in zato vas prosimo zdaj, da se pridružite apostolom za Salamone. Apostoli bi mesečno darovali 10 €, kar letno znaša 120 €. 12 apostolov zbere letno 1440 €, kar je ravno dovolj za kritje stroškov enega bogoslovca.
Kdor želi postati Apostol za apostole, naj se zglasi v župnišču, kjer bomo dar s hvaležnostjo sprejeli, zabeležili in posredovali na Misijonsko središče v Ljubljani.
V skrbi za duhovne poklice na daljavo, bo Gospod nedvomno z novimi bogoslovci še naprej radodaren tudi v naši župniji. V letu duhovnikov je tudi ta predstavljena akcija izjemna priložnost za skrb do duhovnikov in novih duhovnih poklicev.
Živi križev pot na Prebačevem, 19. marec 2010
Mladi na Prebačevem so v živo uprizorili križev pot.
Živi križev pot v Vogljah
.
Povezave na internetne strani
Postna akcija: 40 dni brez alkohola
Postna postava
Postni čas, ki se je začel s pepelnično sredo, nas vsako leto pripravlja na veliko noč. Naj bo to res čas milosti, duhovne poglobitve in dobrih del, ki jih bomo darovali za potrebe Cerkve in vsega sveta. Cerkev za postni čas določa tudi posebne oblike spokornosti.
STROGI POST je na pepelnično sredo in na veliki petek. Ta dva dneva se lahko enkrat na dan do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Strogi post veže od izpolnjenega 18. leta do začetka 60. leta.
ZDRŽEK OD MESNIH JEDI je na vse petke v letu. Zunaj postnega časa smemo zdržek od mesnih jedi zamenjati s kakim drugim dobrim delom pokore ali ljubezni do bližnjega. Zdržek od mesnih jedi veže vernike od izpolnjenega 14. leta.
