Letošnja podelitev zakramenta svete birme je bila v Šenčurju na velikonočni ponedeljek, 13. aprila 2009.
.
Pridi, Sveti Duh,
napolni srca svojih vernih
in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo
- in prenovil boš obličje zemlje.
Slike so razdeljene v dogajanje pred sveto mašo, mašo in slike po sveti maši.
Birmanci se predstavijo pri maši v Šenčurju, 15. marca 2009
.
Birmanci na obisku v ljubljanski nadškofiji
Srečanje za starše in botre birmancev
Srečanje za starše in botre letošnjih birmancev bo na praznik Gospodovega oznanjenja, 25. marca, po sveti maši, ki bo ob 18. uri. Sveto mašo in srečanje bo vodil birmovalec, stolni kanonik in prelat Vinko Vegelj.
Tretje srečanje za birmance
Birmanci bodo imeli skupno srečanje z birmovalcem v soboto, 4. aprila, po večerni sveti maši, ki bo ob 18- ih.
.
Bírma je eden od krščanskih zakramentov. Slovensko ime zakramenta izvira iz besede konfirmacija (latinsko: confirmatio) in pomeni potrditev.
V katoliški Cerkvi je to zakrament potrditve v veri, ki v prejemniku še dopolni in utrdi milosti, ki jih je že prej prejel pri krstu. Podelitev zakramenta birme naj bi sovpadala z duhovno zrelostjo, zato se birmo v rimskokatoliški Cerkvi pogosto podeljuje ob prehodu iz otroštva v odraslost, npr. ob koncu osnovne šole.
Prejemnik zakramenta birme se imenuje birmanec, podeljevalec pa je birmovalec. Birmo redno podeljuje škof (izjemoma in samo z izrecno škofovo odobritvijo lahko tudi duhovnik-mašnik). Ob podelitvi tega zakramenta birmanec prejme Božjo milost in darove Svetega Duha: dar modrosti, dar umnosti, dar svéta, dar moči, dar vednosti, dar pobožnosti in dar strahu Božjega. Ti darovi bolje usposobijo prejemnika za življenje po Jezusovem nauku in s tem za krščansko pričevanje.
Birmanca pri obredu birme ponavadi spremlja boter, ki naj bi pozneje v življenju prevzel vlogo duhovnega vodnika birmanca. Ta trajna naloga botrov se v praksi precej zanemarja.
V pravoslavnih Cerkvah in v katoliških Cerkvah vzhodnega obreda so zaradi zgodovinskih razlogov začeli podeljevati ta zakrament vedno bolj zgodaj v otroštvu. V današnjem času je v navadi, da ga podeljujejo dojenčkom hkrati s krstom. Zunanja oblika podelitve zakramenta je podobna – maziljenje s sveto krizmo, zato se ta zakrament v vzhodnih Cerkvah imenuje tudi krizmacija oziroma maziljenje s krizmo (srbsko in rusko: miropomazanje, sveta krizma se imenuje tudi mira).
Številne protestantske cerkvene skupnosti birme ne priznavajo za zakrament. Tako na primer evangeličani poznajo obred konfirmacije, ki pomeni potrditev verske zrelosti udeleženca, vendar pa to zakramentalno ni birma, pač pa svečano uvajanje v skupnost.
Vir: Wikipedia
