župnija sv. Jurija, Šenčur

Povezava na stran namenjeno Evharističnemu kongresu

.

.

Kot nam je že znano, bo letos v nedeljo, 13. junija, Vseslovenski evharistični kongres v Celju. Naši škofje želijo, da se ta dan čimvečje število vernikov zbere k skupnemu slavju Jezusa v Najsvetejšem zakramentu. Ta dan naj bi bili vsi slovenski verniki ena sama velika župnija. V zvezi z evharističnim kongresom in praznikom celodnevnega češčenja svetega Rešnjega Telesa v naši župniji je primerno izpostaviti nekaj poudarkov tega vzvišenega zakramenta.
Zapise o tem, da je Jezus pred trpljenjem in smrtjo na križu s svojimi učenci obhajal zadnjo večerjo, v Svetem pismu najdemo v prvih treh evangelijih in v Pavlovem I. pismu Korinčanom. Jezus je zbranim učencem naročil, naj obhajanje tega obreda nadaljujejo oziroma opravljajo v njegov spomin.
Postavitev Gospodove večerje po Lukovem evangeliju (Lk 22,15–20): Ko je prišla ura, je sédel k mizi in apostoli z njim. In rekel jim je: »Srčno sem želel jesti z vami to pashalno večerjo, preden bom trpel, kajti povem vam, da je ne bom več jedel, dokler ne bo dopolnjena v Božjem kraljestvu.« In vzel je kelih, se zahvalil in rekel: »Vzemite to in si razdelite med seboj, kajti povem vam, odslej ne bom več pil od sadu vinske trte, dokler ne pride Božje kraljestvo.« In vzel je kruh, se zahvalil, ga razlomil, jim ga dal in rekel: »To je moje telo, ki se daje za vas. To delajte v moj spomin.« Prav tako je po večerji vzel tudi kelih in rekel: „Ta kelih je nova zaveza v moji krvi, ki se preliva za vas.“
Prvi trije evangeliji poročajo o tem, da je Jezus kruh, ki ga je posvetil v telo, predhodno tudi razlomil. Izraz lomljenje kruha je sinonim za Gospodovo (zadnjo) večerjo. Po gesti lomljenja kruha sta vstalega Gospoda prepoznala tudi učenca na poti v Emavs.
Kristjani so spomin na Jezusovo zadnjo večerjo, pri kateri je Jezus kruh posvetil v telo in vino v kri, ohranjali od vsega začetka. Na osnovi svetopisemskega izročila in dvatisočletne tradicije Cerkve se je obred spomina na Jezusovo zadnjo večerjo razvijal, spreminjal in dobil današnjo obliko obreda sv. maše.
Sv. obhajilo je košček nekvašenega posvečenega kruha. Duhovnik pri sv. maši nekvašen kruh posveti v Jezusovo telo in vino v Jezusovo kri. Kristjani verujemo v Jezusovo realno navzočnost v podobi kruha in vina. V cerkvah in kapelah je posebej svet prostor, ki se imenuje tabernakelj, kjer se v ciboriju (posebnem kelihu s pokrovom) hranijo posvečene hostije, s katerimi se pri obhajilnem obredu obhaja vernike. Poleg tega je v tabernaklju shranjena monštranca, navadno umetniško izdelana priprava, v kateri je v zastekljeni odprtini vidno nameščena posvečena hostija.
Monštranco ob posebnih priložnostih vzamemo iz tabernaklja in s tem je vernikom dana možnost, da Jezusa v posvečeni podobi kruha na poseben način (po)častijo.
Vsi lahko vedno znova spoznavamo, da je danes pri mnogih izplahnela vera in zbledel spoštljiv odnos do svete maše, svetega obhajila in sploh svetost do svete evharistije. Pomen in cilj kongresa pa je prav poglobitev in osvežitev vere v Jezusovo živo navzočnost in odrešenjsko daritev v sveti evharistiji.

V soboto, 6. marca bomo v naši župniji v imenu vse nadškofije častili Jezusa v presvetem zakramentu. V svoje osebne in skupne molitve vključimo tudi evharistični kongres, da bi zares dosegel svoj namen v čimvečjem obsegu.