Maša za domovino

V soboto, 20. junija 2020 smo v Šenčurju darovali sveto mašo za domovino. Uvodni pozdrav je imel Sebastian Mohar:

Vsaka mašna daritev je priložnost za umiritev in za to, da se zavemo minevanja časa. To naredi v naših srcih prostor za občutek hvaležnosti. Hvaležnost je ena temeljnih civilizacijskih norm, za nas kristjane pa oblika zrelosti v veri.

V teh dneh skušajmo začutiti tudi hvaležnost do domovine, ki nas zaznamuje z vsem, kar jo konsitutira. Ne da bi se zavedali, nas oblikujejo poti, po katerih se sprehajamo, ceste, po katerih hitimo po vsakodnevnih opravilih, gore, v katerih iščemo mir. In jezik, v katerem povemo, kar čutimo in kar smo.

Položimo danes na oltar svojo hvaležnost, da lahko živimo v samostojni državi že skoraj 30 let. Ali se zavedamo, koliko let se je slovenski narod prebujal, se boril in veliko tudi umiral, da smo postali država Slovenija, enakovredna drugim narodom v Evropski uniji? Smo majhen narod z velikim srcem. Ranjeni in razdvojeni, a še vedno povezani. Povezani z zgodovinskimi temelji, z močjo jezika in čudovito naravo. Prav zato bodimo še bolj predani povezovanju in življenju vrednot, ki jih potrebujemo tudi v pokoronski prihodnosti.

Nadaljevanje >>

Praznik svetega Rešnjega Telesa in Krvi

11. junija smo slovesno obhajali praznik svetega Rešnjega Telesa in Krvi. Zaradi previdnosti in zadržanosti zaradi korona virusa je bila večerna sveta maša zunaj na trgu pred cerkvijo. Nadaljevala se je s slovesno procesijo v čast Svetemu Rešnjemu Telesu. Procesija je tudi zunanje znamenje naše povezanosti v evharističnem Jezusu. 

Več slik je tukaj in tukaj (foto: Janko Žibert).

Šmarnice iz prebačevskega konca

Letos so bile šmarnice drugačne. Več ali manj po celi Sloveniji. Ta drugačnost pa jih je po drugi strani naredila še bolj zanimive in z omejitvami gibanja so marsikje segle še precej dlje kot prej. Na Prebačevem zagotovo. “Obiskovali” so jih otroci iz cele fare, in “srečali” so se med drugim tudi s sogovorniki iz zelo oddaljenih krajev. Tule je povzetek dogajanja, ki ga je pripravil neutrudni Stojan, ki je šmarnice tudi vodil. To bo dodaten kamenček (omenjeni spodaj) v spominu na to, upajmo, enkratno obdobje izolacije. 

Za prikaz večje slike kliknite nanjo.

 

Povzetek dogajanja na prebačevskih šmarnicah 2020

P_smarnice-1

Mavrica za začetek šmarnic …

Že prve dni maja je mavrica sporočala, da so na Prebačevem šmarnice 🙂

—> beri dalje

E-razstava Šenčurski dogodki v Gorenjskem muzeju

Vabimo vas k ogledu spletne razstave

Šenčurski dogodki 1932, 1941-1945, 1945-1950,
1975, 2016

Šenčurski dogodki 1932, 1941-1945, 1945-1950, 1975, 2016 imajo skupni imenovalec: bili so odziv slovenskega okolja na izzive, ki so prihajali z veliko zgodovino z jugoslovanskega in/ali svetovnega odra.
Leta 1932 je šlo za odpor proti kraljevi diktaturi in centralizmu, med drugo svetovno vojno za usodni državljanski, bratomorni spopad, po drugi svetovni vojni za revolucionarni oblastni teror in upor proti njemu, leta 1975 je oblast pokazala vso nemoč ideološke dogme bratstva in enotnosti, leta 2016 pa so se protestniki v Šenčurju odzvali na svetovno migrantsko krizo in se uprli slovenski oblasti.

Skupno vsem tem dogodkom je, da se o vsakem do današnjih dni vodi mnenjski spopad oz. tako nekatera dejstva kot tudi različni pogledi nanje šele v demokratični Sloveniji lahko vstopajo v javni prostor.

Razstava Šenčurski dogodki je dostopna na tej povezavi.

Avtor razstave: dr. Jože Dežman
Študijski krožek Šenčurski dogodki
Avtorja Šenčurski dogodki 2016: Jože Koporec in Sašo Lap

Oblikovanje spletne predstavitve: Slavica Okorn, univ. dipl. ing. arh.
Slikovno gradivo: Gorenjski muzej, Študijski krožek Šenčurski dogodki
Skeniranje: Mateja Likozar

Izdal: Gorenjski muzej, zanj: mag. Marjana Žibert, direktorica
Kranj, maj 2020

 Občina Šenčur  Gorenjski muzej

Godovi in svete maše od 27. aprila do 3. maja 2020

APRIL
27
PONEDELJEK
HOZANA
devica
†Franc in Frančiška Sirc
na čast sv. nadangelu Rafaelu za dušno in telesno zdravje
v zahvalo za srečno opravljeno delo v gozdu

APRIL
28
TOREK
PETER CHANEL
duhovnik
in mučenec
za zdravje v družini
†Andrej Celjer, 30. dan
†Frančiška, obl. in Janez Pipan
APRIL
29
SREDA
KATARINA SIENSKA
dev. in cerkv. učiteljica
†Julijana in Franc Juvan ter Terezija in Borut Pogačnik
za zdrav razvoj in srečen porod
v zahvalo in priprošnjo za zdravje
APRIL
30
ČETRTEK
PIJ V.
papež
†Tomo Šafarič, 7. dan
†starši in brat Janez Jeraj
za zdravo nosečnost, srečen porod in Božji blagoslov
MAJ
1
PETEK
JOŽEF DELAVEC
praznik dela
†Janez Pikš, obl.
za duhovnike in nove duhovne poklice
za zdravje

MAJ
2
SOBOTA
ATANAZIJ
škof in
cerkveni učitelj
†Kornelija Radl, obl.
†Zofija Pirc
za milost vere
MAJ
3
NEDELJA
ČETRTA VELIKONOČNA NEDELJA
nedelja duh. poklicev
za farane
†Domen Kern, obl.
†Franc Kozjek
v zahvalo za vse prejete milosti

VELIKA NOČ, 12. april 2020

Naj Vstali prinese vstajenje tudi v naše življenje. Prav tako kot se je Kristus daroval za nas, smo mi poklicani, da se darujemo za druge. Posebej v tem času se potrudimo, da ostanemo vsaj v duhu čim bolj povezani kot eno občestvo, tudi če se ne moremo srečati v cerkvi ali med seboj.

Aleluja. Kristus je vstal! Zares je vstal!

Posnetek dogajanja ob lanski Veliki noči v naši župnijski cerkvi.

 

 

Velikonočno voščilo slovenskih škofov

 

Blagoslov velikonočnih jedi

Slovenska škofovska konferenca je objavila obred, s katerim sami blagoslovimo velikonočna jedila:

Blagoslov velikonočnih jedil

1. Znamenje križa

2. Desetka rožnega venca

3. Božja beseda

 

Berilo iz pete Mojzesove knjige (Mz 8, 2-3). 

Mojzes je govoril izvoljenemu ljudstvu: Spominjaj se vsega pota, po katerem te je Gospod, tvoj Bog, teh štirideset let vodil po puščavi, da bi te ponižal in preskusil, da bi spoznal, kaj je v tvojem srcu, ali boš spolnjeval njegove zapovedi ali ne. Poniževal te je in te stradal, potem pa hranil z mano, ki je nisi poznal in je niso poznali tvoji očetje, da bi ti pokazal, da človek ne živi samo od kruha; kajti človek živi od vsega, kar nastaja po Gospodovih ustih. 

 

Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 6,47-51). 

Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje vame, ima večno življenje. Jaz sem kruh življenja. Vasi očetje so v puščavi jedli mano in so umrli. To je kruh, ki prihaja iz nebes, da kdor od njega je, ne umrje. Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo je od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta. 

 

4. Blagoslovna molitev velikonočnih jedil (po možnosti z blagoslovljeno vodo)

Molimo. Bog, naš Oče, od tebe so vse dobrine, od tebe je vse, kar smo in kar imamo. Blagoslovi te jedi in nas nauči, da bomo v tvojih darovih gledali tvojo neskončno ljubezen. Vsi, ki jih bomo uživali, naj se veselimo telesnega in dušnega zdravja. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.