Veliki četrtek, veliki petek in velika sobota sestavljajo velikonočno tridnevje. Na veliki četrtek zvečer kristjani praznujemo postavitev zakramenta evharistije in mašniškega posvečenja.
Jezus nam je pri zadnji večerji z učenci svoje telo in svojo kri izročil v jed in pijačo, poleg tega pa je postavil tudi zapoved medsebojne ljubezni.
V znamenje tega je učencem umil noge. Jezus se je po zadnji večerji umaknil na vrt Getsemani. V spomin na ta dogodek po sveti maši duhovnik prenese Najsvetejše v stranski oltar, ki predstavlja ječo, kamor so zaprli Jezusa. Po prenosu Najsvetejšega duhovnik razkrije oltarje, kar nas spominja na Jezusovo uboštvo, ko so mu vzeli obleko in zanjo žrebali. Verniki se nekaj časa zadržijo v molitvi pred Najsvetejšim, ki jo imenujemo tudi molitev z Jezusom na Oljski gori.
Veliki petek je edini dan v cerkvenem letu, ko ne obhajamo sv. maše. Ta dan se spominjamo Kristusovega trpljenja in smrti na križu, posebej z molitvijo štirinajstih postaj križevega pota in obredi velikega petka, med katerimi pomemben del zavzemajo slovesne prošnje za vse potrebe in čaščenje križa.
Med svetopisemskimi besedili prebiramo zapis o Jezusovem trpljenju in smrti iz Janezovega evangelija (prim. Jn 18, 1–19, 42).
Velika sobota pa je v Katoliški cerkvi dan celodnevnega čaščenja Jezusa v Božjem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek. Zgodaj zjutraj duhovnik blagoslovi velikonočni ogenj, s katerim pokadimo domove. Na ta dan tudi prinesemo k blagoslovu velikonočne jedi.
Velikonočna vigilija je najslovesnejše bogoslužje celega leta. Po zelo starem izročilu je noč iz sobote na nedeljo posvečena bedenju za Gospoda. Vigilija se ne sme začeti pred sončnim zahodom, končati pa se mora pred zoro velikonočne nedelje. Slavje se stopnjuje od drobnega plamenčka, preko hvalnice velikonočni sveči, svetopisemskih odlomkov, Slave, Aleluje, obnovitve krstnih obljub do slovesne evharistične daritve.
Velikonočno tridnevje v Šenčurju
