V nedeljo, 5. julija 2009, je z novo mašo v šenčurski cerkvi tudi na zunaj – posvečen je bil 29. junija v ljubljanski stolnici – začel svojo duhovniško pot naš faran Bojan Traven.
Današnji svet daje vtis, da duhovnikov in vere sploh ne potrebujemo, je bilo opažanje Klemena Balažiča v novomašni pridigi. Vendar pa v resničnem svetu ni čisto tako. Vsi materialni cilji naredijo naše življenje prazno in brezciljno. Zato danes bolj, kot kdajkoli potrebujemo ljudi, ki nam bodo spregovorili o duhovnih stvareh, o smislu življenja in trpljenja, o Bogu, o duši, o smrti in večnosti. Potrebujemo ljudi, ki nas ne bodo imeli le za možne kupce ali za možne volilce na naslednjih volitvah, ampak bodo v nas videli najprej človeka z njegovimi hrepenenji in njegovimi iskanji… Človek ne živi samo od denarja, iger in kruha, živeti mora predvsem od resnice, ljubezni, smisla, vse to pa končno najde v Bogu in v njegovih zakramentih…
… Dragi novomašnik: bodi priča. Danes ne potrebujejo toliko učiteljev – potrebujejo pa pričevalcev, pričevalcev ljubezni…
…Tudi v sedanjem času bo prišlo k tebi, dragi novomašnik Bojan, veliko sodobnih Filipov s prošnjo: Gospod pokaži nam Očeta in zadosti nam bo. In ti novomašnik: želel bi ti, da bi jim odgovoril kakor Jezus: Kdor je videl mene, je videl Očeta. Bog daj, da bi ljudje iz tvojega življenja spoznali Očetovo usmiljeno dobroto. Amen.
